DEN

_1_

dnevno godbeno

+++ MENT Ljubljana – Festival & konferenca [12.–15. 2. 2025] +++ 

Konferenčni del je bolj čez dan, zelo lepo dostopen je urnik tukaj:

https://ment.si/konferenca/ 

MENT je festival glasbenih odkritij, ki v simbiozi s konferenco omogoča predstavitev glasbenih izvajalcev iz cele Evrope pred mednarodnimi glasbenimi profesionalci in občinstvom. Festival deluje kot platforma, kjer se vsakoletno srečujejo glasbeniki, različni strokovnjaki in ljubitelji glasbe. Osrednje poslanstvo festivala je predstavljanje novih talentov, spodbujanje ustvarjalnosti in omogočanje priložnosti za spoznavanje v neodvisni glasbeni industriji. Na deseti ediciji (februarja 2024) je v štirih dneh na 16 odrih širom Ljubljane nastopilo 88 izvajalcev iz 24 držav.

Mednarodna konferenca se osredotoča na glasbeno industrijo in kreativnost. Konference se je udeležilo 700 tujih in domačih glasbenih profesionalcev (organizatorjev festivalov, založnikov, koncertnih agentov, menedžerjev, predstavnikov koncertnih prizorišč, medijev in drugih delegatov). Sodelujoči delegati so prišli iz 35 držav.

 

 

_2_

dnevno negodbeno

.: Metelkova

Jalla Jalla / 17.00 / Ustvarjallajalla: Delavnica treš nakita iz kovin – Okrasi svoje sklepe in luknje s treš nakitom iz industrijskih materialov. Materiale, kot so žice in električni kabli, žeblji, vijaki, verige, žage, mreže za komarje, objemke itd., bomo rezali, šivali, lepili. Na delavnici se bomo učili nekaj osnovnih tehnik za izdelavo različnega nakita, kot so uhani, špangice, zapestnice, ogrlice.

 

.: PLAC

12.00–15.00 / Cirkuška vadba

 

.: ostala Ljubljana

Center za poezijo Tomaža Šalamuna / 17.00 / Veronika Razpotnik: Sršena pičim nazaj

Predstavitev pesniške zbirke

Vljudno vabljeni na predstavitev pesniške zbirke »Sršena pičim nazaj« (ŠKUC, Lambda) Veronike Razpotnik. 
Pogovor s pesnico in avtorico spremne besede Suzano Tratnik bo vodila Špela Setničar. 
Pridružil se bo tudi Blaž Sovdat, ki bo poskrbel za video animacijo.

Sršena pičim nazaj je druga pesniška zbirka Veronike Razpotnik, ki na prvi bralski vtis ni tak rollercoaster kot prvenec Krekspot na požarnih štengah (Hiša poezije, 2021). Kljub navidezni zadržanosti tudi novejše pesmi natančno usekajo, saj njihov (za)pik bralko_ca mestoma dvigne s stola. Ne/umeščenost in izguba lastnega ne/doma razgali samoumevno domačijskost kot tuj teren, na katerem je odraščajoče dekle vrženo v zgodnjo vadbo mačizma, razvrednotenja ženske pozicije ter drugih (hetero)normativnih veščin. 

 

Knjižnica Šiška / 18.00 / Nikdar enaka – Lucija Lenarčič Bošnjak

Kdaj ste se nazadnje pustili zapeljati brezmejni domišljiji?

V to pokrajino neskončnih možnosti vas vabi gimnazijka Lucija Lenarčič Bošnjak, ki ni le strastna bralka zgodb, ampak tudi avtorica, ki je s štirinajstimi leti spisala svoj prvi roman. Njena fantazijska pripoved govori o dekletu Elryi, ki s svojo skrivnostno preteklostjo išče sebe in svoj prostor v svetu, kjer vladajo magične, senčne sile. Junakinja ima posebne sposobnosti, da spreminja svoje oblike in živi več različnih življenj hkrati. 

 

.: drugod po Sloveniji

MC Kotlovnica / 18.00 / Večer družabnih iger: Heat: Pedal to the Metal 

Kot voznik dirkalnega avtomobila se boste spopadali z različnimi vremenskimi razmerami, se odločali glede nadgradnje dirkalnika in še več.

*đabe

 

Kulturni dom Krško / 18.30 / Tone Stojko, Gledališka fotografija [odprtje potujoče razstave]

Tone Stojko (1947) je nedvomno en najpomembnejših slovenskih (in nekoč tudi jugoslovanskih) fotografov zadnjega pol stoletja. Med drugim se lahko pohvali s portreti Alfreda Hitchcocka, Johna Lennona in Yoko Ono, koncertnim posnetkom Tine Turner … Od leta 1996 portretira vse prejemnike Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada (med slednje spada tudi sam).

Stojko se ob reportažni, dokumentarni in portretni fotografiji vseskozi izjemno predano ukvarja tudi z gledališčem. Njegov gledališki opus obsega več kot 310.000 fotografij, ki nikakor nimajo zgolj dokumentarnega značaja, temveč jih zaznamuje avtorsko prepoznaven, umetniški pristop.

Razstava Tone Stojko, Gledališka fotografija/Theatre Photography je pospremila izid istoimenske elektronske knjige. Februarja in marca bo gostovala v Krškem; v Kulturnem domu Krško jo bomo odprli v četrtek, 13. februarja 2025, ob 18.30. 

 

SNG Nova Gorica, mali oder / 18.00 / Avtorski projekt 1973 – Dodekalogija 1972–1983 [premiera] – GO2025

Predstava 1973 je transgeneracijska dokumentarna fikcija, temelječa na osebnih zgodbah ustvarjalcev. Gre za zgodbo iz 70. let, ki raste iz takratnih stanovanj, povezana je z lokalnimi in globalnimi dogodki, ki Novo Gorico združuje z raznimi mesti po svetu. Predstava je del Dodekalogije 1972–1983 (projekt Dotik usode), celoletnega gledališkega omnibusa 12 projektov v režiji Tomija Janežiča. 

_3_

dnevni bioskop

 

.: Kinodvor 

Dvorana / 17.00 / Orkester Orkester

Matevž Luzar / Slovenija / 2021 / 111 min / nemščina, slovenščina

Matevž Luzar (Srečen za umret) nas popelje na veseljaško gostovanje pihalnega orkestra v tujino. Skozi razigrane in včasih že razgrajaške prigode se izrisujejo majhne in velike usode posameznih članov in njihovih družin. 

 

Mala dvorana / 18.00 / V tišini življenja V tišini življenja

Nina Blažin / Slovenija / 2024 / 88 min / slovenščina

V tišini življenja je zgodba o odhajanju, spominjanju in ljubezni. Film, ki slavi življenje. 

 

.: Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana / 17.00 / Damjanova soba

Film spremlja zadnje dni dvajsetletnega Damjana v zavodu za mladoletne prestopnike v Celju, kjer prestaja štiriletno zaporno kazen, in začetne mesece po njegovi vrnitvi domov. Ko Damjan končno svobodno zadiha, želi obrniti nov list v življenju in obnoviti družinske odnose. Mu bo družba dala drugo priložnost? Intimen, tenkočuten, a tudi neizprosen dokumentarni portret neke izgubljene mladosti pripoveduje zgodbo o družbeno odtujenem mladostniku, njegovem notranjem boju, odnosu do lastne preteklosti in pogledu na prihodnost. Eden vrhuncev slovenskega dokumentarnega filma.

NUOČ

_1_

nočno godbeno

 

+++ MENT Ljubljana – Festival & konferenca [12.–15. 2. 2025] +++ 

Koncertni del je bolj zvečer, zelo lepo dostopen je urnik tukaj:

https://ment.si/urnik/ 

MENT je festival glasbenih odkritij, ki v simbiozi s konferenco omogoča predstavitev glasbenih izvajalcev iz cele Evrope pred mednarodnimi glasbenimi profesionalci in občinstvom. Festival deluje kot platforma, kjer se vsakoletno srečujejo glasbeniki, različni strokovnjaki in ljubitelji glasbe. Osrednje poslanstvo festivala je predstavljanje novih talentov, spodbujanje ustvarjalnosti in omogočanje priložnosti za spoznavanje v neodvisni glasbeni industriji. Na deseti ediciji (februarja 2024) je v štirih dneh na 16 odrih širom Ljubljane nastopilo 88 izvajalcev iz 24 držav.

Mednarodna konferenca se osredotoča na glasbeno industrijo in kreativnost. Konference se je udeležilo 700 tujih in domačih glasbenih profesionalcev (organizatorjev festivalov, založnikov, koncertnih agentov, menedžerjev, predstavnikov koncertnih prizorišč, medijev in drugih delegatov). Sodelujoči delegati so prišli iz 35 držav.

 

 

.: Metelkova

Jalla Jalla / 19.00 / Đemsešn 

Imaš inštrument, pa nimaš prostora za igranje? Nimaš inštrumenta, pa bi rad poskusil kaj novega? Želiš igrati z drugimi? Imaš zgolj preveč časa v četrtek popoldne? Pridi na jam session v Jalli Jalli, vsak četrtek ob 19.00! 

 

.: PLAC

21.00 / JazzklubMezzoforteTradicionalneFreestyleKaraoke&Jamsession

 

.: ostala Ljubljana 

Rdeča dvorana Slamič / 19.30 / Jana Šušteršič & Goran Rukavina blues band feat. Primož Fleischman

Jana Šušteršič – vokal

Gašper Kržmanc – kitara

Aleš Ogrin – klavir

Goran Rukavina – el. bas, vokal

Žiga Kožar – bobni

Gost večera: Primož Fleischman

Jana Šušteršič (1985), pevka s karizmatičnim vokalom in izjemno odrsko prezenco, je svoje otroštvo preživela v Sloveniji, Libiji in Srbiji. 

 

.: drugod po Sloveniji

Max Klub Velenje / ??? / Turneja Better Live in Razrediščenja 2025: Elena Kakaliagou, Marina Tantanozi, Mojca Zupančič 

Better Live je mednarodni projekt, ki bo potekal do avgusta 2026 in se zavzema za trajnostno oziroma vzdržno cirkulacijo glasbenikov v Evropi. Predvideva kroženje in spodbuja zaposljivost evropskih glasbenikov na trajnosten način, to je z upoštevanjem ekonomskih, socialnih in okoljskih vidikov. Naslavlja izzive, ki jih je sedanja kriza (post-covid obdobje, vojna v Ukrajini) razkrila in še poslabšala. To so izzivi, ki bodo, če se jih ne lotimo odločno, nujno in celostno, na koncu ogrozili raznolikost, kakovost in celovitost vse evropske glasbene scene. Trenutna oživitev je edinstvena priložnost za postavitev trdnih temeljev bolj pošteni, raznoliki in zeleni glasbeni industriji.

V projektu sodeluje 11 partnerjev iz različnih evropskih držav. Vsak od njih pa naj bi v svoji regiji osnoval mrežo lokalnih partnerjev za organizacijo turnej povabljenih tujih in lokalnih glasbenic in glasbenikov. Koga povabiti in kako organizirati dogodke je prepuščeno regionalnim mrežam, ki se same odločajo. Ker pa projekt naslavlja okoljske, socialne in ekonomske tematike, bo ta cirkulacija potekala v obliki manjših koncertov v povezavi z lokalnimi skupnostmi in bo pravično plačana. To denimo pomeni, da izvajalka ali izvajalec ne prileti zgolj za en velik festivalski dogodek, temveč mu omogočimo turnejo več manjših koncertov, lahko rezidenco, delavnice, snemanje in povezovanje z lokalnimi glasbenimi akterkami in akterji tudi dolgoročno.

 

Kulturni dom Nova Gorica / 20.00 / RAZPRODANO! Kreslin & Momento Cigano

Momento Cigano & Kreslin je projekt, ki se je prvič zgodil maja 2022, ko so se glasbeniki združili v nepozabno glasbeno potovanje. Na turneji so posneli ploščo z naslovom »Živo«, na kateri se nahaja 14 Kreslinovih pesmi, prearanžiranih v stil skupine Momento Cigano. Zaradi velikega zanimanja za ta koncert se bodo fantje februarja in marca ponovno odpravili na turnejo po Sloveniji.

Februarja bomo v naši hiši nadaljevali z glasbenim razvajanjem, saj tudi k nam prihaja bombastična turneja: Vlado Kreslin bo s skupino Teo Collori in Momento Cigano.

 

.: Zagreb

AKC Attack / 20.30 / Hardcore Pržilica: NEVEN, SURVIVED BY NOTHING & MUP DESTROYER
S velikim zadovoljstvom vas pozivamo na iduće izdanje Pržilice, a razlog našeg zadovoljstva je povratak beogradskog 𝒚𝒐𝒖𝒕𝒉-𝒄𝒓𝒆𝒘 benda 𝗡𝗘𝗩𝗘𝗡. Njih smo zvali na Attack Fest 2023., a od tad gotovo da i nema festivala i kluba u regiji koji ih nije ugostio. Drago nam je kad bendovi s naše scene bivaju prepoznati i u krugovima koji nisu povezani s DIY punkom, a 𝗡𝗘𝗩𝗘𝗡 je jedan od takvih primjera. Njihova upečatljiva 𝒌𝒓𝒊𝒔𝒉𝒏𝒂-𝒄𝒐𝒓𝒆 estetika i 𝒃𝒉𝒂𝒌𝒕𝒊 filozofija koju progovaraju u svojim tekstovima lansirala ih je do statusa jednih od najatraktivnijih regionalnih imena - i to zasluženo! Nevenu će se na stageu Attacka pridružiti i domaći predstavnici hardcore zvuka - 𝗦𝗨𝗥𝗩𝗜𝗩𝗘𝗗 𝗕𝗬 𝗡𝗢𝗧𝗛𝗜𝗡𝗚 koji su pomeli nedavni Mosh Fest u Attacku, ali i grinderi 𝗠𝗨𝗣 𝗗𝗘𝗦𝗧𝗥𝗢𝗬𝗘𝗥 okupljeni oko Swamp Noise etikete koja je zaslužena za neka od najneugodnijih domaćih izdanja koja imamo priliku slušati.

𝗡𝗘𝗩𝗘𝗡 (hardcore, Beograd) 

𝗦𝗨𝗥𝗩𝗜𝗩𝗘𝗗 𝗕𝗬 𝗡𝗢𝗧𝗛𝗜𝗡𝗚 (hardcore, Zagreb)

𝗠𝗨𝗣 𝗗𝗘𝗦𝗧𝗥𝗢𝗬𝗘𝗥 (grindcore, Zagreb)

*𝟮𝟬:𝟬𝟬 - 𝟬𝟭:𝟬𝟬 │ 𝟭𝟬 𝗘𝗨𝗥 (<𝟭𝟴 𝗳𝗿𝗲𝗲)

 

Klub Močvara / 20.00 / Freak wave koncert: The Hahas and the Blablas, Space Bucket, Čudnoređe

Freak wave večer donose nam The Hahas and the Blablas i Čudnoređe, te simpatični Space Bucket.

THE HAHAS AND THE BLABLAS (Zagreb)

The Hahas and The Blablas zagrebački je bend koji svira razigrani new wave pomiješan sa synth-punkom i garageom, a to znači nešto više dura nego mola, plesni mid do brzi ritmovi, filozofsko-šaljivi tekstovi i propitivanje smisla života. Protagonisti njihovih tekstova su, između ostalih, Andy Kaufman, Debbie Harry, David Icke, Daniel kojemu su ukrali pjesmu, obitelj štakora kojima iznajmljuju stan, prijatelj koji je na prodaju itd.
SPACE BUCKET (Francuska)

Space Bucket su dvoje “odraslih” ljudi koji vole graditi imaginarne nebodere od stvarnih zvukova. Sanjaju o letećim tanjurima i automobilima koji jure univerzumom. Imaju mnogo elektroničkih igračaka, dvorac u Toulouseu gdje stvaraju zvukove kojima pokušavaju uspostaviti kontakt prijateljskim vanzemaljcima koji plutaju bespućima svemira. Njihova je glazba siromašna vitaminima, ali puna big bangova, ping-pong glasova, Moogovskih i retrofuturističkih gitarskih zvukova.

ČUDNOREĐE (Zagreb)
ČudNoReĐe je zagrebački kantautor. Nije ni popularan, ni legendaran, ni kultan, ali sigurno ga znate kao jednog od najpoznatijih nepoznatih ljudi u gradu. U svom izričaju koristi rock, punk, pop, folk, šansonu, pa čak ponegdje rap i reggae. ‘Oš šaljivu pjesmu, ‘oš ozbiljnu, ima svega. Ako poslušate jednu-dvije pjesme i pomislite si „oke, to je to“, e nije. Jer ona iduća i svaka iduća pjesma bit će drugačija od prethodne, a opet će sve zvučati kao prepoznatljivo njegove i ničije tuđe. Ovoga puta bit će praćen ritam mašinom koja se odaziva na ime Ivan Andrašić.

*Upad u pretprodaji: 7 €
Upad na dan događanja: 10 €

 

 

 

_2_

nočno negodbeno

.: PLAC 

18.00 -19.00 / Delavnica stoje na rokah

Vabljene_i na sklop štirih delavnic stoj, ki bodo potekale tri četrtke v mesecu februarju, od 18.00 do 19.00 v Placu. 
Vadba se začne in konča točno, zato priporočamo, da pridete vsaj par minut prej.

Vadba bo temeljila predvsem na vajah za moč in predvajah, potrebnih za lovljenje ravnotežja na rokah. Primerno za začetnice_ke, kakor tudi tiste, ki vam je stati na rokah že udobno. 

19.00 / Ljudska menza

19.00 / Mu aikido

19.00–20.30 / Aerial silk delavnica

 

.: MGL 

Veliki oder / 19.30 / Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Komedija v petih aktih

Z avtorsko priredbo Beaumarchaisove satire je duhovni otrok razsvetljenstva Anton Tomaž Linhart (1756–1795), sicer sin češkega priseljenca meščanskega rodu in Slovenke, položil temeljni kamen slovenskega gledališča in dramatike. S tem je nedvoumno dokazal, da kmečki jezik neukih in nekultiviranih Slovencev na odru zveni prav tako umetelno kot drugi jeziki ter ob tem v besedilo še spretno vtkal idejo o svobodi, bratstvu in enakosti vseh ljudi.

 

Mala scena MGL / 20.00 / Shakespeare [razprodano]

 

.: SNG Drama na Litostrojski 56 

Veliki oder / 19.30 / Hrup za odrom 

Hrup za odrom je nostalgična balada o gledališču, ki ga ni (več), in to v času, ko niti ne vemo, kaj bo z gledališčem v prihodnosti. Igra v igri, ki jo odlikujejo situacijski zapleti in bravurozna komika, pokaže nastajanje in izvedbo gledališke uprizoritve. Kaotični momenti in tipizirane osebe se napajajo pri najboljši tradiciji minuciozno zgrajenih bulvark in s satiričnim humorjem pripovedujejo o časih, ki so minili, o gledališču, ki je prisotno le kot spomin preteklosti, izgubljeni ideal.
 

Mala Drama / 20.00 / Še vedno Alice

Ameriška nevroznanstvenica Lisa Genova (1970) je leta 2007 objavila roman, v katerem je opisala, kako je pojav zgodnje Alzheimerjeve bolezni spremenil življenje lingvistke Alice Howland, ugledne univerzitetne profesorice na oddelku za kognitivno nevroznanost. Alice je bila pri skoraj petdesetih na vrhuncu znanstvene kariere, imela je odrasle otroke in uspešnega moža, tudi znanstvenika. Ko je začela pozabljati besede in se izgubljati na vsakdanjih poteh, se je začelo tudi njeno dolgo potovanje v neznano.

 

.: ostala Ljubljana

CK Španski borci / 20.00 / Patricija Crnkovič, Tjaša Bucik: O nas

Plesna predstava

O nas (2024) odpravlja lokalne ženske arhetipe, tako da se poglablja v različne plati ženskosti, razgalja patriarhalno pogojenost in razkriva prvinske resnice. Predstava raziskuje arhetipe, ki prevladujejo v različnih življenjskih obdobjih in najdejo izraz v psihologiji in gibanju, ter jih abstrahira na oder; oder predstavlja identitetni medprostor – prostor fantazij, obžalovanj in družbenih pritiskov, ki oblikujejo ženskost. Seksualnost je osrednja plat, skozi katero telesnost izpovedi razkriva zapletenost ženskih položajev in samodojemanj v vsakdanjem življenju, intimi in družbenih razmerjih. Predstava prepleta pripovedi z utelešeno intenzivnostjo dotika, diha in intime, ki jih občasno razvezejo solistični vzgibi individualizma in samote, a jih venomer reši skupnost – skupnost razumevanja, izkušenj in človečnosti. Skupnost ženskosti.

 

Klub CD / 19.00 / Filozofija v (upo)rabi // Dr. Jure Simoniti: Kaj od Hamleta ostane po smrti? in Dr. Jela Krečič: Razlogi za dvom v ljubezen

Moderira: dr. Slavoj Žižek
Dr. Jure Simoniti: Kaj od Hamleta ostane po smrti?
Hamlet je drama besed, o besedah in proti njim. Z novo interpretacijo tega morda najbolj interpretiranega besedila svetovne literature bomo skušali odgovoriti na vprašanje, ki je pogosto begalo njegove razlagalce: Zakaj je Hamlet večji od zgodbe, ki ga postavlja na oder? Zakaj zgodba očetovega duha, morilskega strica in prešuštne matere ne more do konca napolniti srca svojega junaka? 

Dr. Jela Krečič: Razlogi za dvom v ljubezen
V filozofiji, pa tudi v sodobnih študijah ljubezni, pogosto najdemo analize razlogov za dvom vanjo. Ali teorija lahko služi ljubezenski praksi, če ljubezen z Alainom Badioujem razumemo kot dogodek, ki je pomemben dejavnik za nastanek dvojice? Kaj lahko zares vemo o ljubezni? Si lahko v ljubezni zagotovimo kakršnokoli gotovost? 

*brezplačne vstopnice

 

Pionirski teater / 20.00 / Na tleh – Maja Dekleva Lapajne in Alenka Marinič

Na tleh je odrsko delo ustvarjalk, sodelavk in dolgoletnih prijateljic Alenke Marinič in Maje Dekleva Lapajne. Je zemeljska koncertna predstava, ki na oseben in humoren način predeluje teme prekarstva, feminizma, dela, materinstva in bivanja v času poznega kapitalizma. Je iskriv glasbeno-gledališki dogodek, ki popisuje stanje in izreka očitno, bolj kot rešitve pušča odprt prostor za skupnostno vpraševanje, ter išče igrivost v še tako temačnih in težkih časih.

 

Mala galerija Banke Slovenije / 19.00 / 𝗔𝗠𝗣𝗔𝗞!
𝗥𝗮𝘇𝘀𝘁𝗮𝘃𝗮 𝘀̌𝘁𝘂𝗱𝗲𝗻𝘁𝗼𝘃 𝗶𝗻 𝘀̌𝘁𝘂𝗱𝗲𝗻𝘁𝗸 𝘀𝗹𝗶𝗸𝗮𝗿𝘀𝘁𝘃𝗮 𝗔𝗸𝗮𝗱𝗲𝗺𝗶𝗷𝗲 𝘇𝗮 𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗻𝗼 𝘂𝗺𝗲𝘁𝗻𝗼𝘀𝘁 𝗶𝗻 𝗼𝗯𝗹𝗶𝗸𝗼𝘃𝗮𝗻𝗷𝗲 𝗨𝗻𝗶𝘃𝗲𝗿𝘇𝗲 𝘃 𝗟𝗷𝘂𝗯𝗹𝗷𝗮𝗻𝗶 - otvoritev

𝙪𝙢𝙚𝙩𝙣𝙞𝙘𝙚 𝙞𝙣 𝙪𝙢𝙚𝙩𝙣𝙞𝙠𝙞: Eva Anzeljc, Pika Basaj, Samra Buljić, Maxime Custodio, Žiga Kelenc, Jasmina Kovač, Ana Malnar, Kalina Naskovski Perne, Lev Ambrož Okorn, Ajda Podgorelec, Neža Podpečan Toplak, Klara Polajnar, Mori Sikora, Janez Škrlec, Ana Žele, Lučka Žnidaršič, Kristian Župan 

Razstava AMPAK! skozi dela sedemnajstih študentk in študentov slikarskega oddelka UL ALUO predstavlja sodobno slikarsko produkcijo mlajše generacije. Izbor del obenem želi pokazati raznolikost sodobne produkcije slikarskega oddelka, po drugi strani pa izpostaviti občutke negotovosti – ekonomske, osebne, ekološke, družbene –, s katerimi se spopadamo danes. 

13. 2.–13. 3. 2025

 

.: Cjele 

SLG Celje / 19.30 / Tehnoburleska Tatovi podob

Tehnoburleska je nema komedija telesa, ki parodira okorelost družbenih vlog. Nekritično si prisvaja, kopira in lepi ženstvenost, moškost, družinska razmerja, mačizem in druge izprijene družbene vloge, ki po krivem veljajo za normativne. Ko se Tatovi povsem razgalijo, ter sloj za slojem odvržejo družbene preobleke, ne pridejo do bistva, temveč ugotovijo, da je bistvo ništrc, uprizorjene travestije telesa pa so opij, ki dela bivanje znosno. Ta zabavna igra v preoblačenju in njihovo vedenje je rezultat velike zgodovinske osvoboditve seksualnosti in teles posameznikov od družbenih spon. 

 

 

_3_

nočni bioskop

 

.: Kinodvor 

Dvorana / 20.00 / Emilia Pérez Emilia Pérez

Jacques Audiard / Francija / 2024 / 132 min / španščina

Narkotriler, drama o spolni tranziciji, muzikal, telenovela, komedija: film Jacquesa Audiarda (Rja in kost, Dheepan) se tako kot njegova naslovna junakinja izmika oznakam in nenehno spodnaša naša pričakovanja. Eden najbolj nagrajevanih filmov sezone in resen kandidat za oskarje. 
 

Mala dvorana / 20.30 / Gram srca Gram srca

Jan Cvitkovič / Slovenija / 2024 / 61 min / slovenščina

»Globoko ganljiv dokumentarec, ki surovo in iskreno prikaže težo odvisnosti. Še posebej te zadene, če si sam kdaj občutil to resničnost v družini – pomaga razumeti, sočutiti in videti človeka za odvisnostjo.« – Danijel Toplak, gledalec 

 

.: Kinoteka 

Dvorana Silvana Furlana / 19.00 / Ali je bilo kaj avantgardnega?

Med letoma 2013 in 2023 je Slovenska kinoteka ohranila in digitalizirala 179 kratkih filmov, nastalih v obdobju socializma (1945–1991), vendar pretežno zunaj takrat prevladujoče državne produkcije. Te filme danes z zamudo prepoznavamo kot eksperimentalne in kot pomemben, inovativen del slovenske filmske dediščine, ki je danes po dolgem času ponovno viden. Naslov si film izposoja pri članku Silvana Furlana, pokojnega direktorja Kinoteke, ki velja za pionirja raziskav zgodovine slovenskega avantgardnega filma. Produkcija filma Ali je bilo kaj avantgardnega? je radikalno pospešila prizadevanja po ohranitvi, digitaliziranju in restavriranju tega segmenta slovenske kinematografije.