PREZGODI

28. festival dokumentarnega filma

Kosovelova dvorana // 9.30 // V boju s tradicijo

Sara Shahverdi se v podeželskem Iranu poteguje za prvi položaj mestne svetnice v zgodovini lokalnega političnega okolja. Bori se proti prevladujočim patriarhalnim vrednotam in še posebej proti dogovorjenim porokam deklet v zgodnjem najstniškem obdobju. Uporni duh ji je vcepil pokojni oče, ki je Saro - najmlajšo med številnimi hčerami - obravnaval kot sina; naučil jo je voziti motor in opravljati fantovske naloge. V črno usnje odeti Sari, ki volivce nagovarja tudi s svojega motorja, uspe zmagati na volitvah; z nenadno pridobitvijo moči pa samodejno pride srdita opozicija lokalnega patriarhata. Ampak Sara je odločena, da zaščiti predvsem mlada dekleta.

Kinodvor // 17.00 // Videonebesa

Alex Ross Perry postavi spomenik štirideset let trajajoči dobi video kaset, ki se je - vsaj v kontekstu ameriške pop kulture - začela konec sedemdesetih let, doživela vrhunec na prelomu osemdesetih v devetdeseta in po kratkotrajni prevladi DVD-medija kmalu po letu 2005 ugasnila. Perry s pomočjo insertov iz nepreglednega števila filmov obdela različne fenomene videa; predstavi razvoj in zaton obdobja VHS, nakar niza poglavja o razlikah med neodvisnimi in korporativnimi videotekami, o razvoju interierjev videotek, negativni konotaciji videotek in video izposojevalcev v mainstream filmih, fenomenu "sobe zadaj" oziroma izposoje pornografije, razmahu direkt-na-video filmov itd. Mogočna antropološka in sociološka študija fenomena, ki ga lahko podoživljamo samo še z ogledom starih filmov. Videoteke so zdaj že dolgo stvar preteklosti. 

Kosovelova dvorana // 17.00 // Blum - Gospodarji svoje prihodnosti

Emerik Blum je bil vizionarski ustanovitelj sarajevskega Energoinvesta, gospodarskega giganta, ki je pod njegovim vodstvom od leta 1951 zrasel iz nič in postopoma postal največje jugoslovansko podjetje, specializirano za energetiko, gradbeništvo in informacijsko tehnologijo. Blum s svojo vizijo ni le prebudil od vojne razdejanega in industrijsko zaostalega Sarajeva, vzpostaviti mu je uspelo unikaten poslovni model, ki je združeval najboljše prvine socialističnega planskega gospodarstva in kapitalistične logike Zahoda. Bil je filantrop, vodja s smislom za človeško komunikacijo, zanašal se je na lastno znanje in izobraževanje svojih delavcev. Energoinvest je deloval na vseh celinah in zaposloval več deset tisoč ljudi, tik pred upokojitvijo pa je Blum postal še ključna oseba, ki je leta 1984 v Sarajevo pomagala pripeljati zimske olimpijske igre. To ni le portret človeka, temveč tudi poziv k akciji in bolj humanemu odnosu do delavskega razreda.

Kinodvor

Dvorana // 10.00 in 15.00 // Kaj ti je deklica

Urška Djukić / Slovenija, Srbija, Italija, Hrvaška / 2025 / 89 min / slovenščina

Celovečerni prvenec režiserke Urške Djukić (Babičino seksualno življenje) skozi oči sramežljive in občutljive 16-letne Lucije raziskuje moč dekliških glasov, ki skušajo  preglasiti tradicionalne ideje in patriarhalne vzorce. Vesna za najboljši celovečerec, nagrada FIPRESCI na Berlinalu ter nominacija za nagrado Evropske filmske akademije za odkritje leta.

PREPOZN

I.  GLASBA

ne-meta

Hupa Brajdič // 20.00 // Taktišče #42

Končno je tu pomlad in po nekaj zimskih pavzah, zdaj končno nadaljujemo s polno paro. Pripravili smo dva seta:

1. set:

Mišel Kosi - flavta, elektronika

Urban Kušar - bobni

2. set:

Nina Virant - vokal

Jaka Škapin - vokal, looper

Ostajajo prostovoljni prispevki, pivo, albumi gostujočih in domačih glasbenikov, vhod skozi Cirkulacijo,...

Kino Šiška // 20.00 // Kasta

konična hip-hop zasedba Kasta, legende ruskega rapa iz Rostova na Donu, prvič prihaja v Slovenijo. Skupina, ki je danes prepovedana v Putinovi Rusiji, je dobro poznana poslušalcem po vseh postsovjetskih državah.

Kasto sestavljajo Vlady, Shym, Hamil in Zmey, njihov slog pa je močno zaznamovan z dediščino newyorške rap scene. 18. marca bodo v Kinu Šiška predstavili poseben koncertni večer, posvečen največjim uspešnicam svoje celotne kariere.

ne-Ljubljana

ELX Triptih, Lendava

PROGRAM

18.00‒19.00:
 1. koncert akuzmatične glasbe (oder GKD Lendava)

19.15‒20.15:
 2. koncert akuzmatične glasbe (oder GKD Lendava)

Kulturni dom Nova Gorica // 20.00 // JEAN JOHN TRIO feat Kelly Green & Luca Soul

Jean John Trio feat Kelly Green & Luca Soul, ki ga vodi Žan Tetičkovič (umetniško ime Jean John), v New Yorku živeči vrhunski slovenski jazz bobnar in skladatelj, se bo na kratki pomladanski turneji v Sloveniji ustavil tudi v Novi Gorici, kjer se bo predstavil z izjemno pianistko in vokalistko ter eno izmed najsvetlejših mladih zvezd jazz-a, Kelly Green. Zasedba, ki jo sestavlja še basist Luca Soul, je ena izmed najaktivnejših v New Yorku in jo je možno slišati vsaj trikrat tedensko na različnih prizoriščih, izdala pa je tudi že več, na radijskih lestvicah visoko kotiranih albumov.

eMCe Plac // 20.30 // Razsrediščenja x (Zavod Daljnogled in eMCe plac): Ana Kravanja & Martin Küchen

Koncertni cikel Razsrediščenja, ki ga prireja Zavod Sploh, tudi letos poteka v sodelovanju z različnimi organizacijami po Sloveniji, Italiji in Hrvaški. V letu 2026 se bosta zgodili dve turneji. V sklopu prve nastopita Ana Kravanja (SI, violina, viola, ribab, qeychak, balafon, obročni bobni, flavte) in Martin Küchen (SE, saksofon).

II.  DRUGO

ZRC Sazu // 18.00 // 1. predavanje v ciklu Glasbeni svetovi socialistične Jugoslavije

Med »šihti«: glasbeno življenje v Jugoslaviji med delom in prostim časom

V socialistični Jugoslaviji so bile glasbene dejavnosti institucionalno organizirane kot sredstvo za spodbujanje družbene in politične participacije ter vključene v številna področja vsakdanjega življenja in socialne reprodukcije – znotraj tovarn, delavskih kulturnih centrov, sindikatov, mladinskih organizacij in lokalnih skupnosti. Predavanje se bo osredotočilo na socialistične diskurze in prakse amaterizma – ne v smislu pomanjkanja profesionalnosti, temveč kot na zgodovinsko specifičen način organiziranja kulturne produkcije, ki je prerazporedil dostop do prostorskih in časovnih virov. Tovarniški amaterski zbori, pihalne godbe, folklorni ansambli in kulturno-umetniška društva so tvorili gosto infrastrukturo, ki je povezovala delo, prosti čas in glasbene dejavnosti. Čeprav so ta sistem podpirala podjetja, občine, republike in država, je večino sredstev zanj zagotavljalo delavsko ljudstvo sámo prek prostovoljnih, samoupravnih in kolektivnih oblik organiziranja.

Predavateljica bo glasbeno življenje v socialistični Jugoslaviji obravnavala kot obliko družbene organizacije in vsakdanjega upravljanja skupnih dobrin. Postavila pa bo tudi temelje za ponoven premislek širšega vprašanja v študijah glasbe in zvoka: kaj sploh šteje za »glasbeno dejavnost«, ko v ospredje postavimo materialne razmere, ki to dejavnost omogočajo, omejujejo in oblikujejo?

Stara mestna elektrarna // 19.00 // Aljoša Lovrić Krapež: JE RADOST II

Je radost II je (morda generacijsko in tudi žanrsko redek) poskus optimizma, ki ne gradi na iluzijah in naivnosti, temveč izhaja iz realnih zmožnosti. Je (uspešen) poskus najti radost in z njo preplesti skupnost, povezati vse elemente prostora, vključujoč občinstvo. Naseliti celoten prostor z istim valovanjem, ki si ga delimo nastopajoči, scenografija in gledalke_ci. Valovanjem, ki prehaja med telesi in predmeti v dvorani, ki se širi in ne nazadnje gradi simbolni gledališki totem, sestavljen iz odpisanih kosov domačega pohištva, lokalnega fundusa in drugih elementov, kakršne v zaodrjih skrivajo gledališča, ter upanja, da je mogoče iti v višave. Predstava je gesta kontrapasivnosti in vseobsežnega graditeljstva, v katero smo vključene_i tudi gledalke_ci. Je mali gledališki rejv s svojim previdnim začetkom in pomirjenim koncem, ki pa je le začetek in uvod v še!

Predstavo so ustvarile_i magistrske_i študentke_i mednarodnega programa predmetnega in snovalnega gledališča na praški akademiji DAMU. Režiser, Aljoša Lovrić Krapež, je diplomiral iz dramaturgije na ljubljanski AGRFT (kjer je prejel študentsko Prešernovo nagrado) in nedavno s predstavo Je radost II magistriral na DAMU. Je tudi član kolektiva Počemučka.

Štihova dvorana, CD // 19.00 // 29. Pripovedovalski festival | Bitja so, čudežna Večer pripovedi v narečju

Naslonjeni na strmine spomina bodo v jeziku, v katerega je vstopil vetra dih, spregovorili – pripovedovalka Nataša Tič Ralijan in pripovedovalca Andrej Predin ter Boštjan Napotnik – Napo. V vztrepetu ljudske pesmi, ki se vzpne v spev množice, bo zaslišati edinstveno Zvezdano Novaković.

SNG Drama // 19.30 // Hlapci, dokumentarec za prihodnost

Uprizoritev raziskuje ločnico med odrom in zaslonom, med spominom in dogodkom, mitologijo in sedanjostjo. Hlapci postanejo ritual propadle solidarnosti, halucinatorna pedagogika, dokumentirana skozi Jermanov in Lojzkin pogled. Postanejo rekonstrukcija branja skozi prizmo neulovljive sodobnosti, ideoloških manipulacij, demonizacije umetnosti, nagrajevanja tišine in razraščanja krivde v času vzpona radikalnih desnic. Ključno vprašanje je, kako in zakaj je postalo kritično mišljenje nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in profit kot človeško življenje in enakost.

Cukrarna // 20.00 // KWH 

Premiera

Kaj narediš, ko ti država ne dovoli, da otroku daš ime, ki mu ga želiš dati? Se vdaš? Jo tožiš? Se odseliš v drugo državo? Se angažiraš za spremembo zakonodaje? Čakaš na boljše čase?

KWH je primer, ki izhaja iz resnične situacije otroka, ki so mu starši želeli dati ime, za katero so bili prepričani, da mu bo v življenju dobra popotnica. Niti v sanjah si niso predstavljali, do kakšnih bizarnih zapletov jih bodo pripeljale birokracije treh držav, v katerih je KWH registriran kot državljan. V Nemčiji, ki se ima za pravno državo par excellence, administrativni aparat, dodobra prežet s ščitenjem nacionalnega narativa, izigrava lastno pravo in staršem ne dovoli, da bi otroka poimenovali, kot želijo. »Če menite, da delamo proti zakonu, nas tožite!« Na Hrvaškem pomotoma spremenijo ime napačni osebi. V Sloveniji posamezniku spremenijo ime proti njegovi volji.

Motivi državne samovolje so različni in elastični. Performans KWH je vpogled v različne strategije umetniške in državljanske nepokorščine ter v pretanjene taktike, ki s spoznavanjem administrativnega aparata pripeljejo do končnega cilja. V primeru KWH je to ime, ki so ga otroku želeli dodeliti starši. Kar jim je na koncu tudi uspelo. 

III.  KINOKINOKINO

28. Festival dokumentarnega filma

Kosovelova dvorana // 19.30 // Da se ti zmeša v divjini

Češko podeželje okrog nacionalnega parka Šumava, trmasta starca, ki se vse življenje nista premaknila od rodne grude, njuno neprestano pričkanje, melanholija za časi, "ko so ju ženske še obletavale", govoreče krave in biki. To je radoživ in z absurdnimi trenutki prežet portret bukoličnega vsakdana Ondreja in Frante, ki, kot kaže, nikoli nista odrasla; živita v sozvočju z naravo, trdita, da smrti ni, je le življenje. Sta "kot rit in srajca", čeprav sta si v detajlih različna, Ondrej potrebuje vsakodnevno rutino, medtem ko Franta išče svobodo. Rad bi letel.

Karizmatična in gostobesedna brata odražata pristno življenjsko radost in energijo, ki jo radodarno delita z drugimi. 

Slovenska kinoteka // 20.00 // dokumentarci na pohodu: 6. sklop

Lažna zmaga 

Izjemen dokumentarec o rasnih predsodkih ter pljunek v oči Ameriki in njeni »zmagovitosti« po koncu druge svetovne vojne. Hurwitz film začne z nacističnim genocidom, nato se osredotoči na ZDA, »kjer Judov in temnopoltih niso označili z rumeno svastiko, temveč se je rasizem ukoreninil v mislih večine Američanov«. Oboji nimajo enakega socialnega statusa, možnosti za zaposlitev in človekovih pravic, čeprav so se med vojno borili na strani zaveznikov. Ameriško zmagoslavje je skratka lažno.

Kinodvor

Mala dvorana // 19.15 // Fiume o morte!

Igor Bezinović / Hrvaška, Italija, Slovenija / 2025 / 112 min / hrvaščina, italijanščina

Igriva in duhovita rekonstrukcija nenavadne epizode v zgodovini Reke, ko jo je leta 1919 za dobro leto zasedel razvpiti poet in protofašist Gabriele D’Annunzio. Dobitnik glavne nagrade na festivalu v Rotterdamu in nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. 

Dvorana // 20.30 // Sentimentalna vrednost

Joachim Trier / Norveška, Danska, Nemčija, Francija / 2025 / 135 min / norveščina, angleščina

Joachim Trier se po uspehu Najbolj groznega človeka na svetu vrača z intimno, ganljivo zgodbo o družini, spominih in povezovalni moči umetnosti. Velika nagrada žirije v Cannesu in oskar za najboljši mednarodni film.

Kinoteka

Dvorana Silvana Furlana // 18.00 // Po isti poti se ne vračaj

Zvečer se pred gostilno pretepajo, sezonska delavca Mačor (Davor Antolić) in Abdu (Ljubiša Samardžić) zbežita čez železniške tire in zasopla obstaneta. Mačor se začne spominjati, kako je prišel v Slovenijo: z obljubo dobrega plačila ga je za delo nanovačil predstavnik gradbenega podjetja. V Sloveniji so sezonski delavci živeli v barakah ob gradbiščih in pošiljali domov denar – nekateri več, drugi manj (ali pa sploh nič). Stari dom je daleč (tudi od srca), novo okolje pa ne postane dom. Prvi slovenski film, ki raziskuje težave, s katerimi so se soočali sezonski delavci iz drugih jugoslovanskih republik. Natančno, realistično in brezkompromisno prikaže razmere, v katerih delavci živijo, ter finančne in osebne težave, s katerimi se morajo v tujem in nenaklonjenem okolju spopadati. Ostra kritika mentalitete »domačinov«, ki ne sprejmejo prišleka, čeprav ga v strukturi svoje ekonomije še kako potrebujejo.