Metelkova mesto:

 

A-Infoshop:

19:00 veganska kuharska večerja!

Veganska večerja se bo začela ob 19. uri, sledila pa ji bo ob 20.30. uri. Točni bomo,

bodite tudi vi.

20:30 "Vojna se začenja tukaj, tukaj jo bomo tudi ustavili!", diskusija

Vabimo vas, da se pridružite anti-militaristični diskusiji o kampanji »Vojna se začenja tukaj.« Nemške oblasti so si leta 2012 zgradile umetno mesto z okoli 500 stavbami, ulicami, podzemno železnico in letališčem. Na njem policisti in vojaki iz vseh evropskih držav trenirajo in razvijajo

strategije boja proti urbanim masovnim uporom. Aktivisti zato organizirajo poletni kamp proti militarizaciji, na katerem želijo osvetliti državne strategije kriznega vojnega menedžmenta, katerega namen je preprečevanje emancipatornih gibanj in varovanje privilegijev elit.

Na diskusiji bomo spregovorili o naslednjih vprašanjih in tezah:

- Na kakšen način so socialne vojne del družbe?

- Brez viktimizacije: poiščimo avtonomijo v vseh konfliktih!

- Na kakšen način lahko oblikujemo življenja na avtonomen način, tako da se nam vojna ali izbira strani v njej nikoli ne bo zdela možna strategija?

 

Jalla Jalla ob 20:00: Torkpedo - Ljubavni život Budimira Trajkovića

 

Muska izven:

 

Klub CD ob 20:00: Bassekou Kouyate & Ngoni Ba Mali

Bassekou Kouyate, vodilni ngoni; Amy Sacko, vodilni glas; Mamadou Kouyate, basovski ngoni; Moustafa Kouyate: ngoni ba; Mahamadou Tounkara: jabara, tama (tolkali); Abou Sissoko: srednji ngoni; Moctar Kouyate: kalabaš

Virtuoz na lutnji ngoni, ki smo ga spoznali kot solista v projektu AfroCubism. Nominacija za glasbenika leta po izboru revije Songlines.

Danes v Maliju ne mine niti teden, da ne bi k Bassekouju pristopil kakšen mlad glasbenik, ki se želi naučiti igrati na ngoni. Skupina Ngoni Ba je postala ena najvplivnejših v Maliju 21. stoletja – kar mlade pomembno opominja na to, koliko življenja in duše vsebuje njihova starodavna glasbena tradicija. V samo petih letih je Bassekou Kouyate z bendom Ngoni Ba obredel ves svet ter nastopil na vodilnih prizoriščih od newyorškega Central Parka do Roskilda in Glastonburyja. Bassekou Kouyate je postal ikona glasb sveta, leta 2011 je revija Songlines o njem zapisala: »Bassekou je radikalno spremenil pogled na ngoni, preobrazil ga je v vodilno glasbilo.« Drugače rečeno: lutnja ngoni se je neizbrisno vtisnila v svetovno glasbeno zavest. Bassekouja Kouyateja smo pri nas v živo spoznali kot solista v projektu AfroCubism v Gallusovi dvorani CD. V sklopu evropske pomladanske turneje bo predstavil svoj tretji album Jamako.

 

Slovenska filharmonija ob 20:00: Neofonía, Dirigent: Steven Loy

Solista: Nina Prešiček, klavir;

Aleš Klančar, trobenta

Program:

György Ligeti (1923–2006)

Simfonična pesnitev za sto metronomov (1962)

*

Komorni koncert, za trinajst inštrumentalistov (1969–70)

Corrente (Tekoče)

Calmo, sostenuto

Movimento preciso e meccanico

Presto

Mrtvaški misteriji, tri arije iz opere Le Grand Macabre (1974–77), za solo trobento in komorni orkester, prir. Elgar Howarth (1991)

*

Koncert za klavir in orkester (1985–88)

Vivace molto ritmico e preciso–Attacca subito:

Lento e deserto

Vivace cantabile

Allegro risoluto, molto ritmico–Attacca subito:

Presto luminoso: Fluido, costante, sempre molto ritmico

Vse skladbe bodo v Sloveniji izvedene prvič. Več informacij o programu in zasedbi v pripetem Wordovem dokumentu.

György Ligeti (1923–2006) sodi med osrednje osebnosti avantgardne glasbe druge polovice 20. stoletja. Strokovna javnost ga ob Stockhausnu, Beriu, Boulezu in Cageu uvršča med izvirne in vplivne skladatelje obdobja, ki ga je v Evropi zaznamoval berlinski zid, v globalnem svetu pa razvoj nove tehnologije, nesluten pretok informacij in novi koncepti umetnosti, med katerimi je prav glasba v navezavi s tehnologijo postavljala temelje novi estetiki. Ligeti je že za življenja užival velik ugled in priznanje, o čemer pričajo številne mednarodne nagrade in častna članstva. Njegova dela so kmalu po emigraciji v zahodno Evropo postala nepogrešljiva na festivalih nove glasbe, zelo zgodaj so si utrla pot tudi v redno ponudbo koncertnih in opernih hiš. Njegova glasba je nagovorila širše množice v filmih S. Kubricka.

V okviru redne koncertne sezone je Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom glavnega dirigenta Antona Nanuta leta 1981 spoznal Ligetijevo skladbo za orkester Lontano, tri leta pozneje je bil skladatelj osrednji gost festivala Komorne glasbe XX. stoletja v Radencih. Hrvaški Kvartet Klima je na otvoritvenem koncertu izvedel godalna kvarteta št. 1 in 2, pianist Aci Bertoncelj je tedaj v Sloveniji prvič predstavil skladbo Musica recercata iz Ligetijevega madžarskega obdobja in kazalo je, da bo skladateljev opus vedno bolj dostopen. Do celostne predstavitve njegovega opusa še ni prišlo, so ga pa slovenski poustvarjalci uvrščali v svoje programe. Festival Predihano z avtorskim večerom odpira novo poglavje.

Vstop: 9, 12, 6 EUR

 

Cerkev sv. Frančiška v Šiški ob 20:00: 4. koncert iz cikla orgelskih koncertov Molim te ponižno

Na sporedu bo 9 kompozicij iz Knjige o svetem Rešnjem telesu, ki je krona ter povzetek Messiaenovega orgelskega opusa. Skladatelj tu daje posebno mesto ptičjemu in gregorijanskemu petju, saj so to ptice iz Izraela, ki jih je verjetno slišal Jezus, ko je hodil po Judeji in Galileji. Skladbe bo izvajal koncertni organist maestro Pierpaolo Turetta.

 

Grajska kapela, Ljubljanski grad ob 20:00: Vasko Atanasovski & Simone Zanchini duo

2. koncert iz cikla "Vasko Atanasovski z gosti na Ljubljanskem gradu"

Zasedba:

Vasko Atanasovski, sopranski in altovski saksofon, flavta

Simone Zanchini, akordeon

Virtuozno in občuteno srečanje Balkana in Mediterana.

Umetnika sta začela sodelovati leta 2001, ko se je Simone Zanchini pridružil Vasku Atanasovskemu v zasedbi Adrabesa Quartet, skupaj s pomembnima glasbenikoma Robertom Bartolijem iz Italije in Krunoslavom Levačićem iz Hrvaške.

Repertoar obsega izvirne kompozicije obeh glasbenikov, ki s stapljanjem strogih struktur in trenutkov popolne svobode zvesto sledijo konceptu poliritmije in prepletajo različna glasbena izhodišča z improvizacijo.

"S preigravanjem in preizkušanjem teh kompozicij sva se zavedela, da v tem duu nastaja poseben zvok, ki presega seštevek zvokov posameznih inštrumentov; je zvok znotraj zvoka. To prijetno presenečenje nama je dalo zagon za nadaljnje raziskovanje, četudi izvirava iz zelo različnih kulturnih okolij, imava drugačno glasbeno ozadje in izobrazbo …"

V dialogu značilnih ritmov Makedonije, kjer ima Vasko Atanasovski svoje korenine, ter swinga in groova eklektičnega italijanskega vagabunda nastaja poliritmija, ki je eksplozivna in zabavna glasbena mešanica.

Cena vstopnice: 10,00 €, 7,00 €

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta - Vito Marenče flamenco duo

Vito Marenče - kitara

Nino Mureškič - tolkala

Vstop prost.

 

Teater, razstave, predavanja:

 

SNG Opera in balet ob 19:30: Ludwig Minkus: Don Kihot

Balet v treh dejanjih

Don Kihot velja za enega od bolj zahtevnih baletov. Njegov uspeh temelji na spektakularni tehniki in plesni dinamiki. Glavne osebe v baletu je Minkus dobro označil s karakterističnim motivom. Zanimiv je pompozni in hkrati otožni ton don Kihota ter komična polka, ki zaznamuje Sanča. Ljubezensko zgodbo med Kitri in Basilom pa lepo prikaže veliki sklepni pas de deux.

Balet Don Kihot koreografa Ireka Mukhamedova bo ostal zvest tako Minkusu kot Petipaju, saj je namen postavitve tudi ohranjanje dediščine – libreta, posameznih varaicij in velikega pas de deuxa.

Ustvarjalci predstave:

Simon Krečič, Irek Mukhamedov, Andrej Stražišar, Leo Kulaš, Jasmin Šehić, Igor Grasselli

Solisti:

Tomaž Horvat, Ana Klašnja, Tjaša Kmetec, HyeMin Kim, Kenta Jamamoto, Lucas Jerkander, Juki Seki, Regina Križaj

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 20:00: Polona Vetrih, Saša Tabaković: MI HA IŠ – kdo si človek?

Gledališko-glasbeni večer

Igrata: Polona Vetrih, Saša Tabaković

Glasbeniki: Janez Dovč, Boštjan Gombač, Goran Krmac, Vasilij Centrih

Oblikovanje scenografije in kostumov: Rosana Knavs

Ko je v 11. stoletju nastal čudoviti psalm MI HA IŠ, ga je veliki rabin pospremil na pot z besedami: "Naj ga najde tisti, ki mu žalost razjeda srce. Naj ga pesem potolaži in mu vlije novo upanje, kajti časi so hudi …"

MI HA IŠ tudi danes išče človeka; pravega človeka, tistega, ki mu je upanje odvzeto, išče psalm MI HA IŠ o prijateljstvu in medsebojnem zaupanju. Kajti tudi danes so hudi časi.

Sporočilo pravi, da je kralja Davida, misleca, vojščaka in poeta, v snu obiskal tisti edini in vsemogočni, v katerega je David verjel in mu zaupal, ter mu naročil, naj sezida tempelj, ki bi s svojo mogočnostjo in lepoto osupnil svet. Kralj David je sklical svoje ljudstvo in ni bilo dolgo, ko je bil tempelj sezidan, v ponos in veselje vseh. Prišli pa so vojaki nekega drugega ljudstva, predstavniki neke druge kulture, ki so menili, da je edino pravo tisto, kar oni mislijo, da je prav. Porušili so tempelj in zasužnjili Davidovo ljudstvo. Iz bolečine ljudi, ki so izgubili tisto, kar jim je bilo najbolj sveto, so se porodile najlepše melodije, iz melodij najlepše pesmi in poezije, iz pesmi najlepše zgodbe in pripovedi, iz pripovedi anekdote in nazadnje, iz vsega napisanega in povedanega, so nastale modrosti in hudomušne šale.

Zapisano je. Človek je na svetu zato, da pije, jé in si razveseljuje dušo.

 

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 20:30: Hamlet

Ali je Hamlet našega časa še vedno arhetipski svetlolasi tragični princ in junak, na katerega se zgrnejo vse nesreče gnile Danske, sad individualnih in družbenih anomalij?

Hamlet doživlja globoke emotivne pretrese in se zaveda, da v "gnili" družbi ni prostora za ljubezen in osebno srečo. Njegova rahločutnost ga emotivno in duhovno zlomi. Že na začetku mu je popolnoma jasno, kaj je njegova dolžnost, vendar so vsa njegova dejanja "tihi" krik, in ne preudarno delovanje. Zaradi dejanj, ki niso odločna, pogumna, preudarna, pravočasna …, zgubi življenje in obenem povleče v smrt številne nedolžne ljudi okrog sebe.

Zmeraj bodo častihlepni in pohotni povzpetniki. Problem je v tem, da jih je danes vse več in da v sodobni "gnili Danski" nihče več ne skriva kršitev etičnih kodeksov. Shakespearjeva tragedija načenja vprašanje poguma, odločnosti, aktivnosti in redefiniranja smisla posameznika kot aktivnega in odgovornega soustvarjalca sodobnega duha časa.

mala drama ob 20:00: Božič pri Ivanovih

Aleksander Vvedenski (1904–1941) je ob Daniilu Harmsu vodilni predstavnik ruskega absurdizma, literarne smeri ruske avantgardne skupine OBERIU (Zveza realne umetnosti), ki so jo uradno ustanovili leta 1927. V igri Božič pri Ivanovih (1938) se nesmiselnost približuje poetiki dadaizma in stopnjuje prek tragično-grotesknih dogodkov. Normalnost v igri zabrisujejo dialogi, odnosi med dramskimi osebami in neskladja med besedilnim in vizualnim: živali govorijo, oče in mati se ljubita ob odprti krsti, nekateri dramski liki ne govorijo, ampak le pojejo, odsekana glava se pogovarja s telesom ipd.

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 20:00: Zakulisje prvakov, Gledališki avtoportret Daria Varge

Režija: Natalija Manojlović

Igra: Dario Varga

Igralec Dario Varga bo v sodelovanju z režiserko in koreografinjo Natalijo Manojlović ustvaril avtobiografski gledališki portret in nas povabil v zakulisje svojega ustvarjanja v gledališču, zakulisje, ki nam je doslej ostajalo zastrto.

Od leta 1989, ko je prišel v Slovensko mladinsko gledališče, je Dario Varga ustvaril okoli petdeset pomembnih gledaliških vlog.

"Zakulisje prvakov je moja zgodba. To je zgodba o igralcu, ki se je četrt stoletja ukvarjal z uprizoritvami v režiserskem gledališču ali v avtorskih projektih najrazličnejših režiserjev, zdaj pa si želi ustvariti predstavo, ki bi se ukvarjala z igralcem. Igralec, ki ga najbolje poznam, sem jaz sam. Odločil sem se, da bom ustvaril predstavo o svojem življenju v gledališču. O zakulisju svojega življenja v gledališču.

Sprašujem se, kaj je tisto, o čemer v petdesetih predstavah, v katerih sem igral, še nisem spregovoril, in ali v meni sploh še obstajajo svetovi, v katere občinstva nisem spustil. Očitno obstaja neka norost, ki me žene v vedno nove, izmišljene pokrajine, za katere se mi zdi, da jih še nisem povsem odkril. In v tej norosti živim v svetu, ki ni resničen. V laži, ki mora biti v umetnosti vselej verjetna in iskrena, bi se zlahka tudi izgubil. In številni so se.

Kot pravi Hendrik Höfgen v Mefistu: "Samo igralec sem. In to je to." Torej, avtobiografija na odru. Igralec umre, ko ne igra, in ne, ko umre. Morda mi bo ta predstava pomagala ubežati smrti."

 

10KA ob 20:00: 10kin Večer novega

Vsak torek se bomo v 10ki smejali novim šalam in novim obrazom.

V ceni vstopnine (3 €) je vključena tudi ena pijača ter ogromna doza smeha.

6 komikov bo preizkušalo nove šale, vse pa bo povezal Andrej Težak Tešky :)

ta torek nastopajo:

Stefan Šumanac Šumi

Aleš Sečnik

Sašo Avramović

Boštjan Trček

Aleš Trelc

 

Center kulture Španski borci ob 20:00: Trans Teater: Epizoda 2: Zemlja: Mesto Greha

Komedija (pa kabaret, pa kino, pa satira …)

S stripom in filmom navdihnjena idejna zasnova: Uroš Potočnik, Zalka Grabnar

Adaptacija: Uroš Potočnik, Zalka Grabnar

Besedila songov: Zalka Grabnar

Glasba songov: Uroš Potočnik, Breda Krumpak, Daniel Homšak

Video in zvočna kulisa: Uroš Potočnik

Kostumografija: Trans Teater

Scenografija: Daniel Homšak, Uroš Potočnik

Tehnika: Leon Curk

Kamera in fotografije: Daniel Homšak in Youtube

Koreografija: Sebastjan Starič

Glas kapitana: Uroš Potočnik

Glas ladijskega računalnika: Tanja Potočnik

Na inštrumentih:

Bas: Daniel Homšak

Boksarska vreča: Sebastjan Starič

Triangel: Zalka Grabnar

Jajčka: Žiga Udir

Klaviature: Uroš Potočnik

Režija:

Uroš Potočnik

Prevozniška družba Noway Anyway vas vabi na čudovito potovanje na planet na obrobju Mlečne ceste. Potovanje nudi sprostitev, investicijske izzive in morebitne stike z organskim strukturami, ki naseljujejo to okroglo tvar. Občasno izvajajo tudi čudno glasbo.

Število sedežev je omejeno!

Nekaj besed o predstavi:

Predstava je nastajala pod vplivom okoliščin časa v katerem živimo. Na duhovit način obravnava vroče družbeno politične aktualne teme, od vladajočih "elit" preko korupcije, do slabih bank in splošne mizerije. Žanrsko se spogleduje tako s kabaretom kot tudi z gibalnim izrazom, s filmom, videom, govorjeno besedo ter specifično vizualno zasnovana.

O Trans Teatru:

Trans Teater se prvič pojavi leta 2010, kot enkratni glasbeno – gledališko - plesni performance. V osnovi je Trans Teater "turistična agencija" za transgalaktična potovanja - prevoz "potnikov – nezemljanov" na različne lokacije po "tuzemskem" vesolju. Vedno obravnava pereče družbene probleme in raziskuje nove prostore gledališča iz svoje "transgalaktične perspektive". Vodilno vprašanje, ki si ga Trans teater zastavlja je: ALI NAS TUDI NEZEMLJANI DOJEMAJO KOT POPOLNOMA NEMOGOČO CIVILIZACIJO? Vsem potnikom – gledalcem pred obiskom potovanja priporočamo, da se seznanijo s pogoji, ki vladajo na določeni destinaciji. Preventivna cepljenja niso potrebna. Naša plovila so klimatizirana. Za varnost med poletom skrbi posadka Trans Teatra.

 

SNG Drama, Mala drama ob 18:30: Odprtje razstave ob 150-letnici rojstva Konstantina Sergejeviča Stanislavskega v foyerju Male drame

Razstava bo prikazala zanimivosti o življenju in umetnosti Stanislavskega in njegovega sodelavca Vladimirja Ivanoviča Nemirovič-Dančenka ter podrobnosti o njuni postavitvi gledaliških predstav, ki so se za vedno vpisale v zgodovino ruskega in svetovnega gledališča. O razstavi in Stanislavskem bosta spregovorila Rifat Patejev, direktor Ruskega centra znanosti in kulture v Sloveniji, in Tatjana Stanič, gledališka lektorica SNG Drama Ljubljana. Na dogodku bo poskrbljeno za prevod iz ruščine v slovenščino in obratno. Brezplačne vstopnice za odprtje razstave prevzemite pri blagajni SNG Drama Ljubljana.

 

Botanični vrt ob 17:00: Javno vodenje po Botaničnem vrtu

Pod strokovnim vodstvom Janje Makše, univ. dipl. ing. agr., si boste lahko ogledali pomladno podobo Botaničnega vrta in tropski rastlinjak.

 

Miklošičev park ob 17:00: Arhitektura v živo: Miklošičev park, ogled parka z vodstvom

V mesecu aprilu, mesecu krajinske arhitekture, se bomo z doc. dr. Bredo Mihelič sprehodili po Miklošičevem parku.

Ogled je brezplačen in omejen na 30 oseb.

Trg pred sodnijsko palačo, prvotno simbolično poimenovan Slovenski trg, je dala urediti ljubljanska mestna občina po potresu (1895), projekt pa je finančno podprla tudi vlada na Dunaju. Načrte za urbanistično in arhitektonsko ureditev trga je leta 1899 mestna občina naročila Maksu Fabianiju. Fabiani je trg je zasnoval kot nekoliko dvignjeno ploščad, naravnano na sodno palačo, tlakovano v kombinaciji asfalta in belega kamna in zasajeno z dvema vrstama dreves ob Miklošičevi in Cigaletovi. V nasprotju z njegovim načrtom je bil trg pozneje zasajen kot park po načrtih Vaclava Hejnica, češkega vrtnarja, ki je prišel v Ljubljani z Dunaja, da bi okrasil mesto za obisk cesarja, nato pa je v mestu ostal in delal kot mestni vrtnar. Mestna občina je tik pred drugo vojno park preuredila z dvema diagonalnima potema in tako zabrisala prvotno zasnovo.

Fabiani je na željo takratnega župana Ivana Hribarja, da Ljubljano prenovi po vzoru Prage, predlagal tudi enotno zazidavo trga z enako visokimi stavbami, katerih vogale bi poudarjali stolpiči. Kot zgled, kako naj bi bil trg obzidan, je načrtoval prvo hišo na trgu za odvetnika Valentina Krisperja (Miklošičeva 20). Park je bil skoraj v celoti obzidan med letoma 1900 in 1907 in je postal najlepši secesijski ambient v Ljubljani.

Južna stranica trga je ostala dolgo nedokončana. Šele leta 1922 so na jugovzhodnem vogalu zgradili palačo Vzajemne zavarovalnice, ob njej pa v šestdesetih letih prejšnjega stoletja palačo sindikatov po načrtih arhitekta Eda Mihevca.

Doc. Dr. Breda Mihelič se ukvarja z raziskovanjem zgodovine arhitekture in urbanizma v 19. in 20. stoletju in je direktorica Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Poleg zgodovine arhitekture med njena raziskovalne področja spadajo še urbana morfologija in arhitekturna tipologija ter metodologija urbane prenove in varstva kulturne dediščine. V okviru teh tematik je posebno pozornost posvečala prav obdobju na prelomu 19. in 20. stoletja. Njeno magistrsko delo z naslovom "Urbanistični razvoj Ljubljane" je pred skoraj 30 leti izšlo kot znanstvena monografija ter še danes predstavlja temeljno delo o razvoju glavnega mesta v moderno mesto. Breda Mihelič je objavila številne članke tako doma kot v tujini. S svojimi raziskavami omenjene tematike je sodelovala pri številnih mednarodnih projektih, od leta 1999 pa vodi in koordinira slovenski del projekta Art Nouveau in Progress/Art Nouveau en Projets in aktivno sodeluje v mreži Art Nouveau tudi kot članica njenega upravnega odbora.

 

Moderna galerija ob 17:00: MG: Dr. Marko Jenko: O replikantih v Moderni galeriji

O problemih in drugih rečeh, povezanih z rekonstrukcijami umetniških del kiparske zbirke MG+

Vabimo vas na predavanje, ki ga bo imel kustos Moderne galerije Marko Jenko v torek, 15. 4. 2014, ob 17. uri v avditoriju Moderne galerije.

Predavanje se bo osredotočilo na različne vidike vprašanja rekonstruiranja umetniških del. V ospredju bodo poleg znanih ali manj znanih tujih primerov (El Lissitzky, Naum Gabo, Kurt Schwitters itn.) še trije slovenski primeri, s katerimi se oziroma smo se v okviru kiparske zbirke Moderne galerije nedavno ukvarjali (Tržaški konstruktivistični ambient, trenutno še ambient Vinka Tuška in prostorska postavitev Toneta Lapajneta). Problematika rekonstrukcij seveda ni nova, a vsekakor ni zaključena, kot nam kažejo nekatere mednarodne konference. Predavanje seveda ne bo ostalo pri tehničnih, pravnih in podobnih vrstah vprašanj, temveč bo vseskozi izpostavljalo splošne zastavke in predpostavke te problematike, kolikor se namreč tičejo nekaterih temeljnih misli o umetnosti in zgodovini.

Predavanje nadaljuje serijo tematskih predstavitev zbirk Moderne galerije, ki jih izvajajo kustosi zbirk MG+MSUM z namenom, da bi zbirke in področja, ki jih zbirke pokrivajo naredili dostopnejše javnosti. Na prvem predavanju iz te serije je Zdenka Badovinac predstavila politiko mednarodne zbirke Moderne galerije Artaest 2000+.

 

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije ob 18:00: Predavanje "Delo in pripravništvo v tujini"

Predstavili bomo možnosti, ki se vam ponujajo – tako za družboslovce kot tudi naravoslovce. Kaj pa redna zaposlitev v tujini? Tudi o tem bomo spregovorili! Predstavili bomo kje začeti, kako pridobiti vize in odgovorili na vsa druga pomembna vprašanja.

Kdo? Predavanje bo vodila Lea Kristan, strokovna sodelavka Sindikata Mladi plus.

 

Slovanska knjižnica ob 19:00: Mostovi Ljubljane: Hradeckega most in njegova popotovanja po stolnem mestu Ljubljanskem

Iz cikla domoznanskih filmskih večerov Slovanske knjižnice: usoda ljubljanskega litoželeznega mostu od postavitve l. 1867 do danes v predavanju industrijskega arheologa in publicista mag. Tadeja Brateta ter v filmskih zapisih.

Prostor "Pod Trančo", od koder se danes pne Plečnikov Čevljarski most, je bil v srednjeveški Ljubljani poleg Šiptalskega mostu (današnjega Tromostovja) edina povezava med ljubljanskima bregovoma. Most sam pa je spreminjal konstrukcije, imena in namembnost: "Zgodovinar I. Vrhovec meni, da je Tranča dobila ime po nekdanjih mesarjih, ki so na Mesarskem mostu klali živino in jo sekali na kose (fr. glagol "trancher"). Mesto je odstranilo mesnice z mostu l. 1614 … " (Kopriva, 1989). Sledil mu je leseni Novi ali Zgornji most. Mesarske stojnice so tedaj zamenjale lope jermenarjev, torbarjev in čevljarjev. Ko je l. 1854 zgorel, so ga nadomestili z lesenim, nanj pa postavili le čevljarske kolibe. Tako je postal Šuštarski ali Čevljarski most. Danes nanj spominja Kristusov kip, ki je stal sredi kolib in je shranjen v Cerkvi sv. Florijana.

Prav posebno usodo pa je doživljal uliti železni most, ki mu je sledil l. 1867. Poimenovali so ga po ljubljanskem županu Hradeckem (1775-1846) - Hradeckega most. Kaj se je z njim dogajalo, nam bo v torek, 15. aprila 2014, spregovoril mag. Tadej Brate, slovenski strokovnjak za varstvo tehnične dediščine, industrijski arheolog in publicist. Predavanje Hradeckega most in njegova popotovanja po stolnem mestu Ljubljanskem bodo uvedla televizijska poročila Dnevnika in Slovenske kronike (2007-2010) ter film Lena reka (1962) režiserja Vita Lemeža. Z njim se bomo popeljali po Ljubljanici in se ozrli na mostove iz bližnje preteklosti.

MKL-Slovanska knjižnica že tretje leto zapored pripravlja cikel domoznanskih večerov Ljubljana v gibljivih slikah, ki s pomočjo predavateljev in filmskih zapisov osvetljujejo časovne in prostorske kotičke Ljubljane, se spominjajo njihovih pozabljenih značajev ter jih skušajo osmisliti pogledu sodobnega prebivalca - meščana, sprehajalca, radovedneža. Skupna nit letošnjih večerov so ljubljanski mostovi. Seveda ne bo šlo brez reke. Ljubljanica je bila nekoč pomembna prometna pot, ki je omogočila nastanek in življenje Ljubljane. Bila pa je tudi ovira komunikaciji med meščani, ki so jo vztrajno premagovali. Mostovi na rekah pomenijo tako svojevrstno zmago, večjo svobodo in najbrž ni naključje, da so v človeški zavesti dobivali mnoge simbolne pomene. En sam pogled na ljubljanske mostove nam pove, da sega njihova ukoreninjena trdnost nad gibajočo se reko daleč prek preproste gradbene konstrukcije: so prvovrstni predmet arhitekturne misli, estetike in kulture.

 

Projektna soba SCCA, Metelkova 6 ob 19:00: Jayme McLellan: Različni modeli delovanja v umetnostnem sistemu v ZDA (Washington)

Pridružite se nam na predavanju in delavnici z Jayme McLellan, kustosinjo, predavateljico, pisko in direktorico galerije Civilian Art Projects iz Washingtona D.C.. Obravnavali bomo različne načine organiziranja v umetnostnem sistemu, njihove prednosti in pomanjkljivosti pri podpiranju umetnikov in kuriranju razstav.

Neprofiten model delovanja je v Ameriki občasno označen kot nekaj, kar zaradi kompleksne strukture ovira družbene spremembe, zato se pogosto odpirajo nove in ‘bolj uporniške galerije’, ki delujejo onkraj NVO struktur, kar naj bi jim omogočalo večjo prilagodljivost. Vzporedno s tem je delovanje javnih institucij, kot je npr. Corcoran Gallery of Art and College of Art + Design, ogroženo s strani tržno usmerjene politike.

Jayme McLellan ima kot neodvisna kulturna menedžerka in kustosinja več kot dvajsetletne izkušnje delovanja v navidezno različnih institucijah: npr., ustanovila je že tako profitno kot neprofitno galerijo. Na predavanju bo tako s primeri iz svoje prakse predstavila analitičen pregled različnih modelov delovanja in izpostavila predvsem vprašanje, kako ustanoviti in voditi raznolike organizacije v sistemu sodobne umetnosti (profitne, neprofitne, javne, privatne) in tudi primerjalno analizo med njimi.

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: PROCES: Petra Koršič in Aljoša Harlamov: Zakulisje literarne kritike

Vabimo vas, da se nam pridružite na četrtem večeru iz serije Proces, na katerem bomo tokrat spregovorili o literarni kritiki. Kdaj sta začela pisati literarno kritiko, kako jo pišeta, jima je v obravnavi bližja proza ali poezija, za katere medije najraje pišeta, pa tudi kakšno je po njunem mnenju mesto literarne kritike v slovenskem kulturnem prostoru, kakšen je pomen literarne kritike za recepcijo literarnih besedil in še o čem, bosta tokrat za nas spregovorila Petra Koršič in Aljoša Harlamov.

 

Dnevi knjige:

 

LUD LIteratura: Prepišno uredništvo – teden odprtih vrat LUD Literatura

18:00 Bilo je nekoč na Literaturi

Pogovor sedanjih in nekdanjih urednikov revije Literatura

21:30 Literaturi se vrti

Najprej je bila soba s straniščem na hodniku. Potem je bila soba z zofo, a brez stranišča. Končno tri sobe s straniščem, a brez zofe. Pogovor z nekdanjimi in sedanjimi uredniki bo mogoče razkril, kaj ima to opraviti z osrednjim slovenskim mesečnikom za književnost, ki kot samostojna revija izhaja že od leta 1989. Na edinstvenem srečanju se bodo o okoliščinah uredniškega dela in z njim povezanimi pripetljaji pogovarjali Igor Bratož, Primož Čučnik, Vid Snoj, Jani Virk in Tomo Virk.

Vsak večer po dogodkih sledi še uredniško didžejanje.

 

Knjigarna Modrijan ob 18:00: DMK 2014 – razmišljali bomo o »podobah besedila«, ilustracijah v knjigah za odrasle bralce

Na kaj pomisli večina izmed nas ob besedi »slikanica«? Na otroštvo. Na neskončne ure opazovanja, preučevanja, sanjarjenja ... In da, tudi »prebiranja« ilustracij – podob v pravljičnih knjigah o strašnih zmajih, nepremagljivih vitezih, ostudnih čarovnicah, ljubkih princeskah, neustrašnih princih, rožnatih pujskih, divjih volkovih, hudobnih mačehah, preplašenih otrocih ...

Na lepem pa človek odraste, pride čas resnosti, mine čas domišljije ... Mar res? Se moramo zato, ker smo odrasli, res odpovedati »podobam besedila«, ilustracijam, ki lahko še tako dobro knjigo naredijo boljšo?

Ilustratorka Alenka Sottler, likovni urednik pri Mladinski knjigi Pavle Učakar in ilustrator Damijan Stepančič bodo poskušali odgovoriti na vprašanja, kot so:

• Kako je mogoče, da nas v vsej poplavi vizualnih dražljajev na čisto poseben način nagovori prav ilustracija v knjigi?

• Zakaj je ilustracija primerna sopotnica klasičnim besedilom, kot je na primer Božanska komedija?

• Kaj spodbudi urednika, da si za knjigo zaželi tudi ilustratorja?

• Ali odrasli bere »podobe besedila« drugače kot otrok?

• Kaj je težje: risati za otroke ali za odrasle?

Lepo vabljeni!

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka:

19:00 Klasiki

Sol zemlje (Salt of the Earth), Herbert J. Biberman, ZDA, 1953, 35mm, 1.37, čb, 94', svp

»Po nesreči v novomehiškem rudniku, ki se konča s smrtno žrtvijo, rudarji zahtevajo boljše delovne pogoje, a tudi boljše življenjske pogoje, saj delajo in živijo tako kot angleški delavci, ki jih je Friedrich Engels opisoval v Položaju delavskega razreda v Angliji, Jack London pa v knjigi The People of the Abyss, toda boj za delavske pravice se kmalu prelevi tudi v boj za enakost delavcev, ameriških in mehiških, boj proti kapitalističnemu izkoriščanju, boj proti imperializmu (rudnik je na zemlji, ki je bila nekoč mehiška), boj proti rasizmu (enako plačilo za vse, brez rasne diskriminacije) in boj za demokracijo (vsi naj imajo glasovalno pravico, belci in Mehičani, moški in ženske). In ko se štrajku pridružijo ženske (odločne, neuničljive), se vse skupaj prelevi tudi v boj za enakost spolov. Sol zemlje – edini film, ki so ga producirali filmarji s črnega spiska ('The Only Blacklisted American Movie,' kot pravijo) – je ameriški komunistični film, cinema komunisto, unikatni poziv k razredni enotnosti in ljudski vstaji. Ameriške filmske, politične in poslovne oblasti so delale vse, da ne bi bil posnet (sodelavcem tega filma, sicer posnetega po resničnem rudarskem štrajku v Novi Mehiki, so rešetali avtomobile, zažigali hiše in razbijali glave), in ko je bil posnet, so delale vse, da ne bi bil prikazan, kar se je potem praktično tudi zgodilo (Rosauro Revueltas, glavno igralko filma, so celo deportirali v Mehiko), toda Paul Jarrico, producent, je dal jasno vedeti, zakaj so ga morali posneti: da bi zagrešili 'zločin', ki bi se podal 'kazni'.« Marcel Štefančič, jr.

21:00 Filmski krožek Inštituta za delavske študije

Duh leta '45 (The Spirit of '45), Ken Loach, VB, 2013, video, čb/barvni, 98'

»Želel sem posneti film o tistem trenutku v zgodovini, ko sta bili na prvem mestu solidarnost in skrb za sočloveka. /…/ Druga svetovna vojna je bila huda preizkušnja, bojevali smo morda največji kolektivni boj v zgodovini dežele. Čeprav so nekateri drugi narodi, denimo Rusi, utrpeli večje izgube, pa ni bila naša odločenost, da zgradimo boljši svet, nič manj trdna. Prepričani smo bili, da ne bomo nikoli več dopustili, da bi nam revščina, brezposelnost in razmah fašizma uničili življenje. Skupaj smo zmagali v vojni in skupaj lahko zmagamo tudi v miru. Če smo lahko načrtovali vojaške kampanje, zakaj ne bi mogli zgraditi hiš, vzpostaviti zdravstvene službe in prometnega sistema ter proizvesti stvari, ki jih potrebujemo za obnovo? Osrednja zamisel je bila skupna lastnina, kjer bi bili izdelki in storitve v korist vsem. Posamezniki ne bi smeli obogateti na račun vseh ostalih. To je bila plemenita misel, ki je uživala priljubljenost in podporo večine. To je bil duh leta 1945. Morda je prišel čas, da se spomnimo.«

Ken Loach Filmu bo sledilo predavanje Luke Meseca, sodelavca Inštituta za delavske študije. Govoril bo o tem, kam je izginil duh leta '45, ko se je Evropa začela združevati, da bi postala branik dosežkov socialno pravičnejše družbe, danes pa je vse prej kot to – prisila kapitalističnih elit, ki države sili v uničevanje civilizacijskih pridobitev in jih usmerja na pot teptanja delovnih množic. Zato je edina alternativa obstoječi Evropi socialistična Evropa.

 

Kinodvor:

17:30 Grand Budapest hotel (The Grand Budapest Hotel), Wes Anderson, Velika Britanija / Nemčija, 2014, DCP, 100'

Brezčasna zgodba o prijateljstvu, časti in izpolnjenih obljubah, posneta po navdihu klasičnih hollywoodskih komedij iz 30-ih let in spominih dunajskega pisatelja Stefana Zweiga, je divje kinetična krimi-komedija, ki od režiserjevih značilno ekscentričnih likov poka po šivih.

19:30 Epizoda v življenju zbiralca železa (Epizoda u životu berača željeza), Danis Tanović, BIH / Slovenija / Francija, 2013, DCP, 77'

Romsko naselje daleč od urbanih središč Bosne in Hercegovine. Nazif preživlja družino z zbiranjem odpadnega železa, njegova noseča žena Senada pa skrbi za dom in hčerki. Ko se Nazif nekega dne vrne z dela, najde Senado v bolečinah. Izposodi si avto in jo odpelje v najbližji zdravstveni dom. Zdravnik jima pove, da je plod mrtev, in ju nemudoma napoti v bolnišnico v Tuzlo. A ker Senada nima urejenega zdravstvenega zavarovanja, ju v bolnišnici zavrnejo in nazadnje sta se prisiljena vrniti domov. Naslednjih deset dni mora Nazif narediti vse, kar je v njegovi moči, da bi rešil ženino življenje …

21:00 Grand Budapest hotel (The Grand Budapest Hotel), Wes Anderson, Velika Britanija / Nemčija, 2014, DCP, 100'

19:15 Mala dvorana:

Abeceda (Alphabet), Erwin Wagenhofer, Avstrija / Nemčija, 2013, DCP, 113'

Analiza in obsodba tekmovalno naravnanega sodobnega izobraževalnega sistema ter poziv k izobraževanju, ki bi temeljilo na človeški domišljiji in ustvarjalnosti.

 

Kino Komuna:

17:00 Noe, Zgodovinski film, Darren Aronofsky, USA, 2013, 138'

20:45 Nimfomanka - 2. del, drama, Lars von Trier, 2013, 122'