Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri

Tokrat bomo na veganski večerji zbirali prispevke za kazni, ki so se masovno zvrstile v zadnjih mesecih kot posledica lanskoletnih vstaj. Kot vemo, je med vstajami prišlo do številnih izrazov nestrinjanja, vladajoče elite pa so v strahu pograbile svoje vzvode moči z namenom utišati vse drugače misleče.

A mi na to ne pristajamo. S skupnimi močmi se bomo tem in podobnim grožnjam postavili po robu. Za začetek tako, da se solidariziramo z vsemi kaznovanimi. Združimo torej prijetno z koristnim. Pogrejmo se ob slastni večerji in pokramljajmo s prijatelji, znanci in neznanci.

Ne bomo utišani, vsak dan bomo vse glasnejši!

Brez upora ni obstoja!

 

Muska izven:

 

Klub CD ob 20:00: Kaja Draksler solo / Badbooshband

Prvi del: premierna predstavitev albuma The Lives of Many Others v Sloveniji

Kaja Draksler, klavir

Drugi del: premierna predstavitev albuma The Best Of (ZKP RTV Slovenija, 2014)

BadBooshBand:

Kaja Draksler, klavir;

Mattia Magatelli, kontrabas;

Luca Marini, bobni

Pianistka Kaja Draksler je 25. oktobra 2013 objavila prvi solistični album, ki je bil posnet v zaodrju Gallusove dvorane med 54. jazz festivalom Ljubljana in je izšel pri portugalski založbi Clean Feed kot peti album pod oznako Ljubljana Jazz Series. Gre za solistični program, ki je nastajal tri leta, vse skladbe razen kompozicije sodobnega skladatelja Thanasisa Deligiannisa pa so njeno avtorsko delo. Drakslerjeva je album že predstavila na priznanih prizoriščih v Lizboni (Culturgest) in Amsterdamu (Bimhuis), aprila pa jo čaka nastop na največjem evropskem jazzovskem sejmu Jazzahead v Bremnu, kjer je bila izbrana v program European Jazz Meeting kot prva predstavnica Slovenije v zgodovini sejma.

BadBooshBand je nastal leta 2009 v New Yorku. Člane sestava zanima skupinsko improviziranje v kontekstu brezžanrske avtorske glasbe s poudarkom na ritmični in melodični nekonvencionalnosti.

"Poustvarila je impresiven kolaž klasičnih in folkovskih vinjet, vanj vnesla pospešitve na način Cecila Taylorja, tekmovalnost med desno- in levoročnimi linijami ter poglobljeno kreativnost v klavirskih pasažah, nato končala z improvizacijo v slogu Theloniousa Monka in s kratkim Bachovim bisom." (Hening Bolte, All About Jazz)

"Čeprav je pristop Kaje Draksler h klaviaturi izviren in ga prežemajo zelo osebne predstave, v njeni glasbi prepoznamo velike zgodovinske osebnosti tega glasbila, tako klasičnih – Kaja je temeljito izobražena, 'načitana' – kot tudi jazzovskih zvrsti." (Rui Eduardo)

 

Hostel Celica ob 21:00: Horda Grdih

 

Teater, razstave, predavanja:

 

 

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

17:00 Bobek in barčica

Bobek živi ob jezeru. Vsak dan se igra ob njem. Po vodi spušča svoje male barčice in sanjari, da je kapitan...

Bobek živi ob jezeru. Vsak dan se igra ob njem. Po vodi spušča svoje male barčice in sanjari, da je kapitan. Rad bi imel čisto pravi čoln: če bi ga imel, si misli, potem bi odplul čez vodo in prišel na drugo stran. O, ko bi mogel, ko bi le lahko …
Pa se zgodi, da res dobi pravi čoln. Pogumno sede vanj, a takoj ko zapluje, že je tu miška. Potem ga kliče žabica, za njo zajček, lisica, medved. Jih ni za čolniček malo preveč? Le kako se bo to končalo …

 

MGL:

mala scena ob 18:00: Časovni stroj 2

Pripovedovali vam bomo o zgodovini gledališča, kar pomeni, da bo to predvsem zgodba o igralskem poklicu. Premikali se bomo od antike do začetka 20. stoletja, prepotovali bomo torej več kot 2000 let. Osnovni motor potovanja bo humor, skozi pokrajine preteklega časa pa nas bodo vodile figure iz commedie dell’arte.

Zaščitna znaka našega novega projekta: glasba in informacija.

Poleg bistvenih podatkov o gledališču bo učna predstava osvetlila tudi marsikatero dejstvo iz splošne zgodovine, zgodovine drugih zvrsti umetnosti, filozofije, navad posameznih obdobij …

Igrali bomo na velikem odru ali na Mali sceni našega gledališča, dogodek pa bo zasnovan razkošno, spektakelsko.

Barbara Hieng Samobor

Časovni stroj 2

2013

Učna predstava

Premiera: 11. februar 2014

Scenaristka in režiserkaBarbara Hieng Samobor

Avtor glasbe in korepetitorNino de Gleria

Svetovalka za commedio dell'arteJette Ostan Vejrup

KostumografkaTina Kolenik

LektorMartin Vrtačnik

Oblikovalec svetlobeBranko Šulc

Nastopajo

Nina Rakovec

Matej Puc

Jure Kopušar k. g.

Veliki oder ob 19:30: Fiziki

Satirična drama

Začetek diši po kriminalki. V elitni psihiatrični bolnišnici ugledne doktorice Mathilde von Zahnd (Bernarda Oman) policijski inšpektor (Jurij Drevenšek) preiskuje okoliščine, v katerih se je zgodil umor. Primer je takoj rešen, morilec je namreč znan: gre za enega od pacientov. Podoben zločin pa se je zgodil tudi pred kratkim. Avtor v uvodu k igri napove, da "se bomo strogo držali enotnosti kraja, časa in dejanja", kajti "dejanju, ki se godi med norci, je kos samo klasična drama". In res se celotno dogajanje bliskovito odvije v salonu omenjene ustanove v vsega skupaj nekaj urah.

V omenjenem sanatoriju prebivajo trije fiziki. Eden je prepričan, da je Isaac Newton (Uroš Smolej), drugi se ima za Alberta Einsteina (Gašper Tič), tretjemu, Johannu Wilhelmu Möbiusu (Boris Ostan), pa se prikazuje kralj Salomon. Vsi trije so izjemno nadarjeni znanstveniki, meja med genialnostjo in norostjo pa je tanka. Toda v drugem dejanju se zgodi presenetljiv preobrat in nenadoma nič več ni vse tako jasno. Je mogoče, da ti veleumi norost le hlinijo? Le kaj tiči za vsem skupaj? Ima tudi slavna doktorica svoje načrte? Kdo bo koga prelisičil? Začne se igra razkrinkavanj, avtor izjemno spretno in duhovito sprevrača vsako na novo ugotovljeno resnico, da je gledalec ves na trnih. Vse bolj postaja jasno, da je norišnica prispodoba za naš svet.

Fiziki so ena najbolj znanih iger švicarskega dramatika Friedricha Dürrenmatta. Napisana je bila leta 1961, uprizorjena pa leta 1962 – v času, ko je bila hladna vojna med Vzhodom in Zahodom na vrhuncu in je pretila nevarnost uporabe jedrskega orožja. Ob naglem in nezadržnem znanstveno-tehnološkem razvoju se sprožajo številna vprašanja tudi danes in razmišljanja o možnostih zlorab novih znanstvenih odkritij v politične namene prav tako burijo duhove, kot so jih v času nastanka te igre.

Po podatkih letopisa Slovenskega gledališkega muzeja so dela Friedricha Dürrenmatta na slovenskih odrih uprizorili štirinajstkrat; to so Obisk stare gospe, Romulus Veliki, Fiziki, Meteor, Prekrščevalci, Play Strindberg, Zakon gospoda Mississippija. Prva slovenska uprizoritev Fizikov je bila 16. januarja 1963 v SNG Drama Ljubljana v režiji Andreja Hienga.

 

Stara mestna elektrarna ob 19:00: Peter Handke: Še vedno vihar

Handke kakor v sanjah, sestavljenih iz mnogih epizod, rekonstruira zgodovino svoje slovenske družine v Podjuni. Intimna saga nas popelje v čas pred drugo svetovno vojno in v partizanski boj, ki je razdelil materino družino na dve nasprotujoči si strani, po vojni pa je brutalnost nacizma hitro zamenjal prezir nove Avstrije do slovenske manjšine. Besedilo, v katerem se dramatika prepleta s prozo in intimna poetičnost z zgodovinskimi dejstvi, so poleg osebnih zapiskov navdihnili pisma, fotografije in dokumenti, najdeni po smrti družinskih članov.

Prevod: Brane Čop

Režija: Ivica Buljan

Asistent režije: Robert Waltl

Igrajo: Ivo Ban, Nina Ivanišin, Saša Pavček, Matjaž Tribušon, Marko Mandić, Aljaž Jovanović, Veronika Drolc, Luka Cimprič, Nikla Petruška Panizon

Dramaturgija: Mojca Kranjc

Scenografija: Aleksandar Denić

Glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar

Kostumografija: Ana Savić Gecan

Oblikovanje svetlobe: son:DA

Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, Slovensko stalno gledališče, Trst

Trajanje: 3h 35 min z odmorom

 

SNG Opera in balet ob 19:30: Johann Strauss ml.: Netopir

Zgodba intrig, maskiranja, nenadnih zapletov in razpletov v razkošnih kostumih, poimenovana Netopir (Die Fledermaus), je operetni biser, znamenita mojstrovina "kralja valčkov" Johanna Straussa ml., ki je do danes po vsem svetu dosegla že na tisoče uprizoritev in verjetno ni opernega odra, na katerem ta opereta ne bi v vsej svoji razkošnosti prikazala radoživosti takratnega dunajskega meščanstva.

Johanna Straussa sina (1804–1849) je k pisanju operet spodbudil sam Jacques Offenbach, ki je menil, da je kralju avstrijske lahke glasbe novi odrski žanr tako rekoč pisan na kožo. Gledališče v 19. stoletju pač še ni bilo elitistična ustanova, temveč prostor, v katerem so se srečevali vsi in vsakršni ljudje. Že prvi poskus se je Straussu posrečil: njegov Kralj Indigo in štirideset razbojnikov, ki je doživel premiero leta 1871, je prodrl vse do Pariza (1875), Londona (1877) in New Yorka (1891). Sledil je Rimski karneval, ki ga je Strauss napisal za dunajsko svetovno razstavo leta 1873. Njegovega zmagoslavnega pohoda po evropskih odrih ni mogla zaustaviti niti huda gospodarska depresija, ki je izbruhnila prav v tistih dneh. Potem je prišel na vrsto Netopir. Njegova tekstna predloga je francoska: znameniti tandem Meilhac-Halévy, zaslužen tudi za libreto Bizetove Carmen, je leta 1872 na gledališke deske lansiral komedijo Le Révellon. Na Dunaju je igra prišla v roke vodstvu Carltheatra, ki so ga še posebej zanimale pariške novitete. Karl Haffner je igro prevedel v nemščino in njeno dogajanje prestavil v avstrijsko "zdravilišče blizu velemesta" (najbrž je imel v mislih Bad Ischl). Potem je tekst nekako zašel na mizo direktorja konkurenčnega gledališča Teater an der Wien Maximiliana Steinerja – nazadnje pa se je založniški agent Gustav Lewy domislil, da bi bilo stvar najbolje predelati v operetni libreto in ga ponuditi Johannu Straussu. Vse se je začelo odvijati z bliskovito hitrostjo. Ker so se zaradi skoraj popolnega finančnega kolapsa habsburške monarhije tudi gledališča znašla v veliki stiski, je Richard Genée nemudoma podpisal pogodbo za dokončno izdelavo besedila, Strauss pa se je za šest tednov zaprl v svojo vilo v Hietzingu in skomponiral znamenito opereto. Krstna predstava v gledališču Theater an der Wien (5. aprila 1874) ni bila sprejeta s posebnim navdušenjem, delo je bilo celo označeno kot potpuri valčkov in polk. Mnogo večji je bil uspeh meseca junija v Berlinu, istega leta pa se je Netopir pojavil tudi v New Yorku. Občinstvo je končno spoznalo, da gre za izjemno mojstrovino.

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Jazz balet iz Montreala (Les Ballets Jazz de Montréal)

Umetniški vodja: Louis Robitaille

Vse od začetka delovanja leta 1972 je bil vzpon skupine nezadržen in danes deluje v znamenju večpomenske odprtosti do vseh plesnih zvrsti. Združila jo je želja po odrskem predstavljanju sodobnega jazza in njegove eksplozivne ustvarjalne moči v vznemirljivih sedemdesetih letih dvajsetega stoletja, pozornost širše javnosti pa je dosegla leta 1998, ko je njeno umetniško vodenje prevzel Louis Robitaille.

Pod njegovo umetniško vizijo skupina danes neguje koreografski repertoar, ki ga odlikuje moč oplajanja klasične plesne tehnike, jazza, sodobnega giba z gledališčem, sodobnim cirkusom in vizualnimi umetnostmi. K procesu zorenja repertoarja in metamorfozi poetike ansambla iz Montreala so prispevali številni rezidenčni umetniki, ki so oblikovali edinstven izbor koreografij.

Montrealski jazz balet je bil ustanovljen z namenom zabave in najširše dostopnosti v najplemenitejšem okviru slogovne opredelitve – tudi danes je predvsem skupina, sposobna navezovanja hitrega stika s publiko, ob čemer ne zanemarja raziskovanja in estetskega bistva giba.

Cena vstopnice: 15,50, 18,50, 22,50, 25,50, 13 EUR

 

KOŽ ob 18:00: V KOŽi besede in kolumne - Miha Mazzini

 

Galerija Jakopič ob 18:00: Strokovno predavanje o ustvarjalnem opusu Jožeta Ciuhe

Pridružite se nam na predavanju v torek, 11. februarja, ob 18.00, ko bosta avtorici razstave, skupaj s kolegi iz drugih muzejskih in akademskih ustanov osvetlili skoraj 70-letno ustvarjalno obdobje slikarja Jožeta Ciuhe.

Na prvem predavanju iz cikla treh predavanj sta kustosinji razstave Labirint časa Barbara Savenc in Marija Skočir k pogovoru povabili dr. Nadjo Zgonik, izredno profesorico na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Skupaj bodo osvetlile nekatere vidike Ciuhovega ustvarjanja, ki se jim kot umetnostnim zgodovinarkam zdijo posebej zanimivi in lahko pripomorejo k lažjemu razumevanju umetnikovega dela ter njegovega položaja znotraj slovenske likovne umetnosti. Izhajale bodo iz izkušenj pridobljenih ob pripravi retrospektivne razstave v Galeriji Jakopič kot tudi razstave v Villi Manin, se dotaknile ključnih likovnih del na razstavi in ob njih razmišljale o umetnostnem prostoru v Ljubljani, pomenu vzorov in vplivov, potovanj in nas usmerile k osrednjim motivnim ciklom.

 

Narodni muzej Slovenije ob 18:00: Prvi Kelti v Podravju

Predavanje ob razstavi Vse stvari štejejo (v majhnih količinah) ... Mlajša železna doba na Ptuju in v njegovi okolici.

Po razcvetu poselitve v osmem in sedmem stoletju pred našim štetjem se je zdelo, da je področje Podravja v šestem stoletju popolnoma zamrlo. Šele nedavne raziskave so pokazale redke najdbe, ki kažejo nadaljevanje tikov z jugovzhodnim predalpskim prostorom tudi v petem stoletju. Iz četrtega pa poznamo arheološke najdbe, značilne za panonski prostor.

Največjo spremembo ob koncu četrtega stoletja pa je povzročila priselitev keltskih skupnosti, ki so prinesla v Podravje drugačne predmete, novo estetiko in novo kulturo. Prostor je bil vklopljen v svet, ki so ga poseljevali tako imenovani vzhodni Kelti. Njihov nakit ter orožje, predvsem pa keramika, jasno kažejo novosti, ki so se razvile v osrednjem delu Panonske kotline in se s selitvami majhnih skupnosti razširile po vsej jugovzhodni Evropi.

Predava avtor razstave izr. prof. dr. Boris Kavur.

Vstop prost.

 

MSUM ob 19:00: Zdenka Badovinac: Politika zbirke Arteast 2000+

V predavanju z naslovom Politika zbirke Arteast 2000+ bo Zdenka Badovinac osvetlila koncept in zbiralno politiko pionirske zbirke vzhodnoevropske umetnosti, ki ima še vedno edinstveno pozicijo v umetnostnem svetu.

Predavanju sledi odprtje razstave Sedanjost in prisotnost: ponovitev 6 - Instaliraj se!

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: Pogoji (in) možnosti

21:00 Pogoji (in) možnosti

Borili se bomo proti njim: kriki k razumevanju starega nasilja nove Evrope, Nikolai Jeffs, Andrej Pavlišič, Slovenija, 2004, video, barvni, 45'

Dokumentarni film je nastal v času množične evforije, ki jo je poganjala državna propagandna mašinerija v času okoli formalnega sprejetja Slovenije v Evropsko unijo leta 2004. Deset let kasneje so obeti tistega časa že dolgo potlačeni, film pa ostaja lucidno pričevanje obdobja, v katerega smo še vedno ujeti in ki ga moramo nekega dne vendarle dokončno pustiti za sabo. Za svoje izhodišče jemlje tako zgodovino zločinov, na kateri je utemeljena sodobna Evropa, kot tudi zločine, ki so ravno v teku in v katerih pogosto – zavestno ali ne – sodelujemo tudi sami in ki pomembno vplivajo na naše lastne pogoje življenja. Film preko bolečih dokumentov, podob in pripovedi pokaže jasno kontinuiteto med danes pozabljenimi zločini, kot so preganjanje žensk v obliki »lova na čarovnice« ali formiranje nacionalnih držav z uporabo množičnega nasilja na eni strani ter med sodobnimi praksami strukturnega in pogosto legalnega nasilja, denimo homofobije, množičnega zapiranja velikih delov domnevno »motečih« populacij ali kolonialnih podvigov različne intenzivnosti na drugi strani. To je učna ura mišljenja z bolečino in praktična vaja v boju zoper ukinjanje zgodovine. In seveda gre tudi za film, ki se sooči z prevladujočimi pogoji filmske produkcije in filmskega doživljanja nasploh in ju prav preko tega soočanja tudi preseže. Nista namreč zgolj zgodovina in sedanjost tisti, ki ju je treba misliti drugače, temveč tudi film sam, z njim pa možnosti naše nadaljnje kolektivne prihodnosti.

 

Kinodvor:

19:00 Mlada in lepa (Jeune & jolie), François Ozon, Francija, 2013, DCP, 94

Portret sedemnajstletnega dekleta v štirih letnih časih in štirih pesmih. Najnovejši film Françoisa Ozona (Gospodinja, 8 žensk) je svetovno premiero doživel v tekmovalnem sporedu festivala v Cannesu.

21:00 12 let suženj (12 Years a Slave), Steve McQueen, ZDA / VB, 2013, DCP, 134'

Steve McQueen (Sramota, Lakota) predstavlja filmsko priredbo šokantne, a resnične zgodbe o moškem, ki je bil sredi 19. stoletja ugrabljen in kot suženj prodan na ameriški jug. Dobitnik zlatega globusa za najboljšo dramo.

 

Kino Komuna:

18:30 Ona, komična romantična drama, Spike Jonze, ZDA, 2013, 126'

20:50 Volk z Wall Streeta, Martin Scorsese, ZDA, 2013, 165'