Metelkova mesto:

 

Jalla jalla ob 21:00: Radio Defonija: rola Zenf

 

Menza pri koritu:

17:00 Cirkuške delavnice

22:00 Monozid (Nem) + Bootblacks (ZDA). Post-punk. Zasedbi, ki sta posneli plošči s producentom Petrom Mavrogeorgisom (The National, Grinderman, Philip Glass).

Vstopnina: 5 €

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: Dub Lab Crew + Special guest: Shoshana - Tokrat Dub Lab Crew s kar se da raznolikim repertoarjem duba, reggaeja, rootsa, dubstepa, dancehalla, elektro duba, bassa. Za uvod v večer bo poskrbela specialna gostja Shoshana.

 

Glasba izven:

 

Ortić ob 22:00: DRUNK IN PUBLIC GOES ACOUSTIC PUNK! Greg Rekus

Tokrat spet malo drugače, saj k nam prideta člana dveh odličnih punkrock zasedb High Five Drive in Rentokill s svojo solo akustično točko!

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

Gledališče Glej ob 18:00: Ni obale ni

Ni obale ni" je profesionalni prvenec mladega režiserja Jaše Kocelija, avtorski projekt po delih Mirana Jarca, pesnika, dramatika, pisatelja, esejista in prevajalca.

Po delih Mirana Jarca

Režija in priredba besedila: Jaša Koceli

Nastopa: Jure Kopušar

Produkcija: Gledališče Glej

Miran Jarc je v mladosti oznanjal, da vojna ni zunaj, ampak v človeku, da se največje drame naših življenj dogajajo znotraj nas in da se svet sesuva zaradi lastnih neuresničenih hrepenenj. Njegova mladostna umetnost je pozabljen biser iz silovitega obdobja preslišanih krikov in predstava ponovno uporablja skoraj sto let stare naboje ekspresionizma. Kam zadanejo danes?

Gledališka predstava "Ni obale ni" je profesionalni prvenec režiserja Jaše Kocelija, ki skupaj z ustvarjalno ekipo mladih gledaliških umetnikov (Jure Kopušar - dobitnik študentske Severjeve nagrade; scenograf Darjan Mihajlović Cerar in kostumografinja Branka Pavlič; glasbenik Miha Petric) na oder Gledališča Glej umešča hommage novomeškemu umetniku Miranu Jarcu, večkrat prezrtemu velikanu novomeške pomladi.

Predstava se osredotoča na različne obraze Mirana Jarca in njegovo potovanje vase. Atmosfera in situacija sta vzeti iz Jarčeve drame Ognjeni zmaj. Gledališki prostor predstavlja duševni svet umetnika. Znajdemo se na ladji, izgubljeni na horizontu. Pesnik igra v trebuhu morja in potuje po njegovih globinah.

 

MGL

19:30 Triumf ljubezni

Špartanska princesa Leonida se ob bežnem srečanju zaljubi v postavnega mladeniča Agisa, ki s svojim učiteljem, filozofom Hermokratom, in njegovo sestro Leontine živi odmaknjen od sveta na skritem, navidezno varnem in idiličnem posestvu. Racionalistični Hermokrat zavrača vsa čustva in razglaša ljubezen za iluzijo. Leonida je v želji osvojiti Agisa neustavljiva: za dosego svojega cilja je pripravljena uporabiti vsa sredstva – na posestvo se ji posreči priti z zvijačo: preobleče se v fanta. Tudi s pomočjo laži in goljufij se spretno izvije iz vsake zagate, brez pomislekov podkupuje služinčad in je pravi ženski Don Juan, ki se ne ozira na zlomljena srca. Leontine do konca igre vodi za nos kot moški, drugima dvema pa ob novih lažeh razkrije svoj spol in tako nazadnje doseže, da se vanjo zaljubijo vsi trije. In vse, kar počne, z veliko lepimi besedami in precej manj lepimi dejanji počne v imenu kreposti, maščevanja, politike … in resnične ljubezni!

Kontroverzni Marivaux je eden najpomembnejših francoskih dramatikov 18. stoletja, od nekaterih preziran, od drugih poveličevan. Napisal je številne igre za pariški gledališči Comédie-Française in Comédie Italienne. Čeprav rokokojska komedija Triumf ljubezni v času svojega nastanka ni bila cenjena, pa danes sodi med bolj znana Marivauxova dela in vsebuje vse značilnosti njegove dramatike. Komični prizori se izmenjujejo s sentimentalnimi, naivnim ljubezenskim izpovedim sledijo izlivi hlinjenih čustev. Vse v tako imenovani "marivojščini", visoko privzdignjenem, bravuroznem in izumetničenem jeziku. Marivauxovo gledališče je gledališče ljubezni, o tem ni dvoma.

20:00 Ukročena trmoglavka

V Padovi živi bogati plemič Baptista, ki ima dve za možitev godni hčerki: starejša, Katarina, slovi po vzkipljivosti in kljubovalnosti, mlajša, Bianka, pa velja za milo in pohlevno. Pred vrati se tare snubcev, ki se vsi potegujejo za mlajšo, medtem ko se starejše zaradi njenega težavnega značaja raje izogibajo. Baptista vztraja, da mora v zakon najprej oddati Katarino. To namero uresniči, ko v mesto prispe temperamentni in nepredvidljivi plemič Petruccio iz Verone. Ta Katarino zasnubi, se z njo poroči in doseže nemogoče: zloglasno trmoglavko preobrazi v ženo, ki odslej slovi po krotkosti in ubogljivosti …

Shakespearologi se ne morejo zediniti glede letnice nastanka te slavne komedije, gotovo pa sodi v zgodnje obdobje avtorjevega ustvarjanja. Doživela je že številne odmevne odrske in filmske upodobitve, med katerimi izstopa film Franca Zeffirellija iz leta 1967 z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom v glavnih vlogah. Ukročena trmoglavka je z razvidnim zagovorom patriarhalnih vrednot, ki naj bi še posebej prišel do veljave v Katarininem sklepnem govoru, zbudila mnoge burne, tudi odkrito odklonilne in feministično angažirane odzive. In vendar nam današnji čas govori, da ne gre za črno-beli prikaz preseženih problemov, pač pa za intrigantno igro, ki razpre razmerja moči in ljubezni v zakonu.

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Da, gospod Premier, režija Boris Kobal - Izven

Komedija

Večkrat nagrajena svetovna gledališka uspešnica, ki temelji na tudi pri nas predvajani televizijski nanizanki z istim naslovom, končno prihaja na slovenski oder. Stari znanci, novi zapleti. Znova se znajdemo v družbi premierja Velike Britanije in njegovih najožjih sodelavcev. Ob vsakodnevnih težavah (brezposelnost, širitev EU, globalno segrevanje…), ki jih bolj ali manj spretno rešujejo v splošno – in predvsem osebno – korist, in ob nenehnem spletkarjenju se morajo spoprijeti z na videz nerešljivo zadrego: da bi izpeljali več milijard vreden posel z naftno bogato državo Kumranistan, morajo zadostiti nezaslišanim zahtevam njihovega zunanjega ministra. Kako izpeljati umazan posel in ob tem ostati čist? Razplet je presenetljiv …

SNG Drama ob 20:00: Pri nas je vse v redu

Mlada poljska avtorica Dorota Masłowska, ki je že ob vstopu na literarno prizorišče vzbudila zanimanje doma in v tujini, je napisala igro Pri nas je vse v redu (2008) na povabilo berlinskega gledališča Schaubühne in tam so jo z uspehom uprizorili marca 2009. Govori o treh generacijah žensk, deklici, materi in babici, ki živijo v skromnem stanovanju in si večine tistega, kar se dandanes ponuja kot samoumevno, ne morejo privoščiti. Skozi njihove omejene svetove se sestavlja podoba življenja, ki je "reciklirano" iz spominov in iz odvrženih stvari, iz nesmiselnih reklamnih gesel, iz neupoštevanja nasvetov za zdravo življenje in iz bogate ponudbe vsega, kar ni dosegljivo. Masłowska je pronicljiva, ostra in neizmerno zabavna opazovalka družbenih

absurdov in sodobne odtujenosti, ki jo "lifestyle"- nasveti na vsakem koraku samo še stopnjujejo. O krizi identitete "prikrajšanega" človeka, ki ne more biti potrošnik, spregovori igra Pri nas je vse v redu radikalno in nadvse

duhovito obenem.

 

Lutkovno gledališče ob 20:00: Inštrukcija

Zakaj danes uprizarjati Inštrukcijo Eugèna Ionesca? Vprašanje se zdi bolj absurdno, kot je sama igra: gre namreč za dramaturški biser, umetnino, za enega od temeljnih gledaliških tekstov 20. stoletja. A vseeno vzemimo vprašanje resno: Kaj ima danes Inštrukcija povedati sodobnemu človeku? Času in družbi, v katerem živimo? Paradoksalno, na neki način vse. Če je bistvo absurda človekova neskladnost z naravo, potem se večno ponavljajoči ritual, ki neizogibno pelje v uboj Učenke, dogaja na zgodovinski in nezavedni ravni. Sodobna (hiper)informacijska družba pušča temne lise. Virtualno pušča posledice v realnem; tam namreč teče prava kri. Množica informacij, frenetična v svoji neselektivnosti in agresivna v svoji dostopnosti, vodi v smrtni strah pred "ne-vedeti", pred biti "ne-informiran". Hkrati pa "vedeti" in "učiti" postane falično orožje v rokah Profesorja, postane substitut njegove nemoči. Kar spominja na nemoč nikoli odraslega moškega, ki mu meje seksualne svobode postavljata Mati – Služkinja in Računalnik – Gospodar. Ko v ta svet vstopi mlada Učenka s svojo naravo, erosom, čutnostjo in nevednostjo, postane konec neizbežen … Inštrukcija je še vedno tudi igra o nasilju: mentalnem in fizičnem. Ostaja smešna in hkrati strašna učna ura z večnim in neizogibnim koncem: tragični perpetuum mobile civilizacije in barbarstva.

Španski borci ob 20:00: Pas de tea - premiera

Plesno-gledališka predstava Pas de tea je koreografski prvenec Kaje Janjić. V njem plesalka skupaj z Maticem Bobnarjem raziskuje komunikacijo med dvema odtujenima posameznikoma.

Duet Pas de tea raziskuje stanje med počitkom in "socialnim kapitalističnim jazom", med artikuliranim in neartikuliranim – stanje somraka. Gre za iskanje potenciala komunikacije med dvema odtujenima posameznikoma, od katerih vsak operira z multitudo prodajnih-socialnih identitet, v stanju vmesnega samotnega sebstva. Kaj se zgodi, če ti oseba, ki živi v sosednjem stanovanju v trenutku somračja potrka na steno, kako izgleda ples samote dveh, ki jih ločuje nevidna stena? Kako se dotakniti na daljavo, kako se dotakniti sebe? Obenem gre za iskanje najbolj izmuzljivega v posamezniku, iskanje špranj in razpok v tekstu, iskanje besed za neubesedljivo, poskus vstopa v molk.

Posameznik, ki ga plesalca povabita na čaj, je ponesrečen stranski produkt sistema, ki favorizira prekerne delavce, gre za nevidne posameznike, t.i. "drifterje" - brez doma, brez stalnosti, prodajalce idej in sanj, vikend narkomane, ljubeče matere in žene, ki na skrivaj zbirajo hladno orožje, statiste, preizkuševalce zdravil in kozmetike ali pač zgolj običajne posameznike, ki čutijo, ki mislijo, ki nočejo biti črni ali beli, ki jih pred spanjem vsaj kdaj zbegajo vprašanja o samoti, smrti, ljubezni, sebstvu...

Koreografija/scenografija/video: Kaja Janjić

Tekst: Matic Bobnar

Izvajalca: Kaja Janjić in Matic Bobnar

Glasba: Jernej Kapus

Kostumi: Kaja Polajnar

Oblikovanje luči: Luka Curk

Produkcija: Flota, Ljubljana

Koprodukcija: EN-KNAP

 

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 17:00: TRANSGENERACIJE 2013, Spremljevalni program

Gimnazija Vič: Haiku

 

Narodni muzej Slovenije ob 18:00: Odprtje razstave Podobe Balkana, Muzejska razstava

 

Galerija Umetniška akademija: LEON ZAKRAJŠEK - pregledna razstava

Leon Zakrajšek je slovenski mojster japonskega načina slikanja, občudovalec japonske kulture, ki je posrkal vase njena tradicionalna kaligrafska izhodišča in suvereno obvladuje čopič, s katerim zanesljivo in sunkovito brezhibno izrisuje like v ploskovno zamejenem brezprostorju ter med njimi vedno na novo koreografsko uprizarja spremenljiva dinamična razmerja.

Na razstavi bodo predstavljene njegove slike, sumiji in grafike iz različnih časovnih obdobij do današnjih dni. Poseben vidik Zakrajškovih slik je njihova intenzivna barva: elegantna črna, a tudi živa rdeča in modra v temnih in svetlejših odtenkih, ubranih v poetično zadržan usklajen ritem, ter še posebej bela. Slikar vse te barve prefinjeno usklaja, najbolje pa se počuti ali znajde v monokromni umetnosti, ko mojstri eno samo barvo ali pa razčlenjuje njene enakomerne tone ali odtenke. Za svoja dela je prejel številne mednarodne nagrade in priznanja in od leta 2003 predsednik sekcije za umetniško grafiko pri ZDSLU in častni član Tokyo Prints Association Han 17.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka:

17:30 Večer SFA: Boris Andrej Mlakar: Mala Retrospektiva: Moja Slovenija

Slovenija pozimi, Andrej Mlakar, Slovenija, 1986, video, 10'

Pomlad – Dolenjska in Bela Krajina, Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'

Poletje – Primorje in Kras, Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'

Jesen – Štajerska, Koroška, Prekmurje, Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'

Zima – Gorenjska, Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'

Peti letni čas – Praznična Slovenija, Andrej Mlakar, Slovenija, 1988, video, 21'

Doživite Slovenijo – Turistična Slovenija, Andrej Mlakar, Slovenija, 1989, video, 21'

20:00 Večer SFA: Boris Andrej Mlakar: Mala retrospektiva: Slovenci v zamejstvu

Zamejci Slovenci v Italiji, Andrej Mlakar, Slovenija, 1989, video, 40'

Porabje – Slovenci na Madžarskem, Andrej Mlakar, Slovenija, 1993, video, 33'

Izgubljene iluzije – Slovenci na Koroškem, Andrej Mlakar, Slovenija, video, 60'

22:30 Večer SFA: Boris Andrej Mlakar: Mala retrospektiva: Slovenci v zamejstvu

Amerikanski Sloven'c, Andrej Mlakar, Slovenija, video, 60'

Kakor materine sanje, Andrej Mlakar, Slovenija, video, 30'

 

Kinodvor:

18:15 Gospodar (The Master), Paul Thomas Anderson, ZDA, 2012, DCP, 137'

Gospodar, posnet v veličastnem larger than life formatu, barvah in slogu petdesetih let, je intimna zgodba epskih razsežnosti o silovitem razmerju med trpinčenim veteranom druge svetovne vojne in karizmatičnim duhovnim vodjo. Nova ameriška klasika.

21:00 Samo veter (Csak a szél), Benedek Fliegauf, Madžarska/Nemčija/Francija, 2012, DCP, 91'

Film, navdahnjen z resničnimi dogodki, je ganljiva socialna drama in obenem napet psihološki triler o mladi romski družini, ki živi pod nenehno grožnjo brutalnega rasističnega napada. Dobitnik srebrnega medveda v Berlinu in finalist lanskoletne nagrade LUX.

Mala dvorana:

18:00 Mea maxima culpa: molk v božji hiši (Mea Maxima Culpa: Silence in the House of God), Alex Gibney, ZDA, 2012, DigiBeta, 107'

Priznani dokumentarist in oskarjev nagrajenec Alex Gibney (Gonzo: Življenje in delo dr. Hunterja S. Thompsona, Casino Jack in Združene države denarja) z detektivsko vnemo raziskuje občutljivo temo pedofilije v katoliški cerkvi. Mea maxima culpa: molk v božji hiši ni kritika katoliške vere, ampak ostra obsodba institucije, ki je izoblikovala mehanizme sistematičnega prikrivanja teh zločinov.

20:00 Nekoč je bila dežela pridnih, Urša Menart, Slovenija, 2012, HDcam, 78'

V obdobju 1977–1991 se je tako v slovenskem kot v jugoslovanskem prostoru izoblikovala podoba Slovenije kot zelene, demilitarizirane in miroljubne dežele pridnih ljudi, v kateri je drugačnost ne le dovoljena, ampak tudi zaželena. Dokumentarni film Nekoč je bila dežela pridnih na duhovit način pripoveduje zgodbo o tem, kako je s pomočjo umetnosti, pop kulture in oglaševanja nastajala ta specifična podoba Slovenije, hkrati pa dokumentira spremembe, ki so v zadnjem času pripeljale do povsem drugačnega razumevanja narodne identitete.

 

Kino Komuna:

18:00 Kon Tiki (Kon-Tiki), pustolovščina, Joachim Ronning, Espen Sandberg, Velika Britanija, Norveška, D, 2012, 118'

20:30 Lincoln (Lincoln), zgodovinska biografska drama, Steven Spielberg, ZDA, Indija, 2012, 150'