Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri

Tokrat bo direktno akcijo na vaše brbončice izvedla legendarna ekipa Poskusni zajčki.

 

Klub Gromka ob 21:00: Defonija: Pihalni kvintet SLOWIND

>> Ansambel Slowind, sestavljen iz prekaljenih solistov Orkestra Slovenske filharmonije, je ponos komorne igre na Slovenskem. Nikakor ni "muzejska zasedba", pač pa je odločno in suvereno vpeta v novo muziko, v naš čas.

pihalni kvintet SLOWIND igra v zasedbi:

Aleš Kacjan - flavta

Matej Šarc - oboa

Jurij Jenko - klarinet

Paolo Calligaris - fagot

Metod Tomac - rog

na sporedu so naslednje kompozicije:

Tomasz Sikorski / Martin Smolka: Zerstreutes Hinausschauen

Nina Šenk: Augenblicke

Tomaž Bajželj: 350 opomb za pihalni kvintet

Volker Staub: Perseiden

 

Glasba Izven:

 

Stanovska dvorana, Ljubljanski grad ob 19:00: Klemen Leben, harmonika

5. koncert cikla Zvoki klasike

Cikel Zvoki klasike letos vstopa v svojo drugo sezono. Lani smo na desetih koncertih predstavili priznane slovenske izvajalce, ki so se že izkazali kot odlični glasbeniki. V letu 2013 bomo gostili dva izvrstna tuja umetnika ter priznane slovenske ustvarjalce.

Klemen Leben, harmonika

Harmonika je vse bolj priljubljen inštrument in je že zdavnaj presegla mnenje, da gre za inštrument, primeren le za narodnozabavno glasbo. Klemen Leben se ji posveča z vsem srcem in se zelo dobro zaveda tehničnih možnosti tega inštrumenta. Nase je opozoril že med študijem v Nemčiji, po vrnitvi domov pa je med tistimi akordeonisti, ki se lotevajo tudi najbolj zahtevnih skladb. Enako obvlada klasično kot sodobno in tudi novo literaturo in ni nenavadno, da je akademik Lojze Lebič ob njegovi izvedbi skladbe Rej zapisal: "Poustvaritev je bila pravi sijaj!"

PROGRAM:

John Bull (1563-1628): Walsingham

Georg Katzer (*1935): La scuola dell'ascolto (2013) ... krstna izvedba

* * *

Domenico Scarlatti (1685-1757): Dve sonati v A-duru, K. 343 in K.369

Joseph Haydn (1732-1809): Sonata št. 56 v D-duru, Hob. XVI:42

1. Andante con espressione

2. Vivace assai

Harri Vuori (*1957): Suden hetki (2000

Cena vstopnice za posamezni koncert: 10,00 €, 7,00 €*

 

Scratch rock bar ob 19:00: Metal Detektor v ŽIVO

Snemanje oddaje Metal Detektor Radia Študent v živo iz Scratch rock bara.

Metal oddaja, ki se predvaja vsak torek ob 22:00 na Radiu Študent bo prvič v svoji dolgi zgodovini izvedena v živo, in sicer v Scratch, Rock bar-u! Ob 22:00, čeprav se stvar neuradno začne že prej :) V PODPORO RADIU ŠTUDENT - METAL DETEKTOR AGAINST RECESSION!

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Felix Pachlatko

Orgelski koncert

S podporo Pro Helvetia in v sodelovanju s Culturescapes.

Spored:

Johann S. Bach, Preludij, Largo in Fuga v C-duru, BWV 545

Johann S. Bach, Štiri koralne obdelave iz Schüblerjeve zbirke

Johann S. Bach, Preludij in Fuga v C-duru, BWV 547

*

Felix Mendelssohn Bartholdy, Sonata v d-molu, op. 65/6, na koralno temo Vater unser im Himmelreich

Benedict Jucker, Tri koralne predigre (1867)

Olivier Messiaen, Izbor iz cikla La Nativité du Seigneur (Gospodovo rojstvo)

Felix Pachlatko je bil rojen leta 1950 v Zürichu, odraščal je v Winterthuru. Glasbo je študiral v Baslu ter diplomiral iz orgelske pedagogike in solističnega inštrumenta pri profesorju Eduardu Müllerju. Študij je nadaljeval pri Antonu Heillerju (orgle) na Dunaju in pri Jean-Claudu Zehnderju (čembalo) v Baslu. Udejanja se kot orglar v Baslu, sprva je igral v cerkvi sv. Tita, od leta 1982 pa v baselski stolnici. Poleg tega tudi poučuje na baselski Akademiji za glasbo.

 

Cerkev sv. Frančiška v Šiški ob 20:00: Orgelski cikel

Kulturno društvo Schellenburg bo v sezoni 2013/2014 v cerkvi sv. Frančiška v Šiški organiziralo niz orgelskih koncertov. Priznani italijanski organist Pierpaolo Turetta bo izvedel celotni orgelski opus francoskega skladatelja Olivierja Messiaena

V preteklem letu je prof. Ivan Florjanc dal pobudo, da bi pod okriljem našega društva z orgelskimi deli Olivierja Messiaena nastopil priznani italijanski organist Pierpaolo Turetta. Ker na orglah v uršulinski cerkvi trenutno potekajo velika obnovitvena dela, smo se s prošnjo obrnili na župnijo sv. Frančiška v Šiški. Ne samo da je tam nov kakovosten inštrument Orglarstva Močnik, orgle so tudi po dispoziciji nadvse primerne za izvajanje glasbe francoskih skladateljev. Kot boste v nadaljevanju lahko prebrali, je glasba Olivierja Messiaena tesno povezana s krščanskimi skrivnostmi in ima bogato teološko vsebino. Messiaenove orgelske skladbe se že v naslovih dotikajo največjih skrivnosti naše vere in jih na svojstven način opisujejo, zato bodo ti koncerti za vse obiskovalce velika duhovna obogatitev. Njegovo dosledno življenje po krščanskih načelih - to se je v polni meri

odrazilo v njegovi glasbi - je imelo močno oporo v gibanju, ki se je že okoli leta 1870 uprlo pozitivizmu in materializmu. Posebno v Francij je bilo to gibanje zelo močno. Iz njega je

izšlo zlasti veliko umetnikov, med katerimi sta tudi pesnika Charles Péguy in Paul Claudel, pisatelja Georges Bernanos in François Mauriac, ter filozofa Gabriel Marcel in Jacques Maritain. Prepričani so bili, da prihaja njihov talent od Boga in ga zato morajo uporabiti v korist in duhovno rast vsakega

posameznika in celotne družbe. V sklopu Cikla orgelskih koncertov boste na sedmih večerih, razporejenih od novembra 2013 do junija 2014, lahko prisluhnili izvedbi celotnega opusa orgelskih del Olivierja Messiaena. Zaradi visokih izvajalskih zahtev teh skladb kot tudi zaradi obsega njegovega opusa je to edinstven primer in lepa priložnost za vse poslušalce, ljubitelje orgelske glasbe. Naj se na tem mestu zahvalim župniji sv. Frančiška v Šiški in župniku p. Gregorju Kosu. Posebna zahvala gre tudi dr. Edu Škulju za izčrpne razlage koncertnih programov, ki nam bodo v pomoč pri poslušanju Messiaenove glasbe.

 

Teater, razstave, predavanja....:

 

Lutkovno gledališče Ljubljana ob 19:00: Antigona

Sofoklova Antigona, skoraj poltretje tisočletje staro dramsko besedilo o uporu mladega dekleta proti zakonom oblastnika, je vse od nastanka sprožala različne interpretacije in navdihovala brezštevilno mnogo predelav; Smoletova Antigona brez Antigone je padla v čas povojnih pobojev, Jovanovićeva brez Kreona v čas zadnjih balkanskih vojn.

Režiser Marko Čeh s svojo ekipo posega v Sofoklovo predlogo precej radikalno, a hkrati z globokim uvidom tako v materijo kot v prostor in čas uprizoritve. Vojna je končana, sprta brata sta s skupno smrtjo razrešila svoj spor, čas je za zabavo. Pet mladih dviga kozarce in se živo spominja zmage, ampak prekletstvo nad Labdakidi še ni končano; iz opojnega veselja jih predrami Kreonov glas iz zvočnika ter pod grožnjo smrtne kazni prepove pokop enega od bratov.

Odločitev, da Kreon ni človek iz mesa in krvi, ampak vseprisotna, predvsem pa neomajna oblast, ter transformacija zbora iz tebanskih starcev v mladino, potegne za sabo marsikaj. Tako v središču tragedije ni več posameznik – ne Antigona, ki je šla za večne in nenapisane zakone prostovoljno v smrt, ne Kreon, ki je v slepem sledenju črki zakona zagrešil smrt svojih najbližjih in ostal živ –, ampak cela generacija mladih; ki je na koncu, po neuspelem uporu, ki je prinesel le nove nesmiselne smrti, oropana vsakršne empatije sposobna le še posmeha.

 

Gledališče Glej ob 20:00: Četrtek

Premiera letošnjih rezidentov G-Fart!

Po motivih Rolanda Barthesa

Režija: Nina Šorak

Nastopata: Nika Rozman, Stane Tomazin

Produkcija: Gledališče Glej

Misel na predstavo se je rodila ob poslušanju pesmi. Pesmi z naslovom 'Četrtek'. Ker se kot G-FARTovci ukvarjamo predvsem z iskanjem pravega načina kako vzbuditi čutnost gledalca, se je ravno tu ponudila priložnost prevoda neubesedljivega na oder. Kako preslikati občutke, ki jih dobimo ob poslušanju ravno te pesmi? Kako postaviti tisti košček praznine posameznika na oder, ko se zazre proti horizontu in obmolkne?

Pri iskanju situacije smo se ustavili pri ljubezenskem diskurzu. Ta je danes namreč izredno samoten; podcenjujejo ga in se iz njega norčujejo. Vse kar zna je, da zaide v pathos, kar pa pri gledalcu nikoli ne zbudi realnih čustev. S 'Četrtkom' bi radi spomnili na dejstvo, da smo se vsi že kdaj dotaknili te samosti.

"Vsakdo bo razumel, če ima X 'velikanske težave' s svojo spolnostjo; nikogar pa ne bodo zanimale težave, ki jih utegne Y imeti s svojo sentimentalnostjo. Ljubezensko čustvo je iz mode, a te zastarelosti ni mogoče rešiti niti s spektaklom." Barthes: Fragmenti ljubezenskega diskurza

 

Klub Daktari ob 20:00: Pripovedovalski Variete s Tjašo Koprivec in Tilnom Artačem: Četudi pade nebo

Daktari z veseljem napoveduje večere PRIPOVEDOVALSKEGA VARIETEJA, ki se bodo v naši "Veliki dvorani" odvijali redno, vsak prvi torek v mesecu.

Tjaša Koprivec je pripovedovalka, pesnica in pisateljica ter glavna urednica pri Založbi Sanje. S pripovedovanjem se je prvič srečala v okviru pripovedovalske skupine Za 2 groša fantazije, danes pa pripoveduje samostojno in v okviru skupinskih pripovedovanj Pripovedovalskega Varieteja.

Violončelist Tilen Artač je magistriral na Akademiji za glasbo v Zagrebu pri profesorju Valterju Dešpalju. Glasbeno izobraževanje je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Gradcu pri profesorju Rudolfu Leopoldu, ter komorno glasbo pri profesorju Chia Chovu.Od leta 2004 je član ekipe imitatorjev in ustvarjalcev radijske oddaje Radio GA GA, z glasovnim imitacijami je sodeloval tudi v številnih televizijskih oddajah (HRI-bar, Piramida, Viktorji ...). Leta 2012 je prejel nagrado Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo RTV Slovenija podeljuje najzaslužnejšim za izvirne dosežke ali opus v tistih umetnostnih zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo tradiciji žlahtnega Ježkovega duha.

V večeru Četudi pade nebo, s katerim gostujeta v Pripovedovalskem Varieteju, bosta Tjaša in Tilen pripovedovala ljudske zgodbe, ki v središče postavljajo žensko.

 

Stara mestna elektrarna ob 21:00: Alen Prošić: Antikrist

Štiri leta po tem, ko je Lars von Trier posnel svoj kontroverzni film Antikrist, se hybridTheatre predstavlja z gledališko postavitvijo, ki je inspirirana z omenjenim filmom. S tem nadaljuje začrtano pot združevanja starih in novih umetnosti v obliko, za katero verjame, da bo temelj modernega gledališča naslednjih 10 let. Tokrat se v iskanju resnice srečuje s pomenom spiritualne avanture v današnjem času in gledalca popelje v svojevrsten in magičen svet mistike, lepote in zabave. Ali kot pravi Antikrist sam: "Pridi! Popeljal te bom v svet, v katerega si ne upaš vstopiti sam."

Scenarij in režija: Alen Prošić

Nastopajoči: Aleksandar Rajaković, Pia Zemljič, Marko Mandić

Kostumografija: Eric Matyash

Scenografija: Atelje Japelj (Fini kosi)

Glasba: Pier (RootsInSession)

Video: Vojdan Babunski

Maska: Nina Jordanovski

Oblikovalec zvoka: Martin Lovšin

Tehnična pomoč: Matej Ažman

Produkcija: hybridTheatre

 

Galerija Fotografija, Mestni trg 11/I ob 19:00: Tihomir Pinter: Vintage (Zgodnja dela 1961 - 1975)

Uro pred odprtjem, ob 18. uri, nas bo po razstavi popeljal avtor razstave Tihomir Pinter.

Zgodnja dela Tihomirja Pinterja, ki je danes prepoznaven predvsem po "železarski fotografiji" in portretih slovenskih umetnikov, so širši javnosti takorekoč neznana. Videli so jih morda njegovi sodobniki, saj so bila vsa, z izjemo ene same fotografije na tokratni razstavi, v času svojega nastanka nagrajena in razstavljena v okviru fotografskih natečajev Foto zveze Jugoslavije. Tokrat so prvič razstavljena samostojno.

 

Trubarjeva hiša literature:

17:00. Predstavitev knjige: Vabimo vas na predstavitev zbirke kratkih zgodb Václava Koubeka Gostilniške in vaške zgodbe, v katerih se prepletajo prigode iz vsakdana ter utrinki iz specifičnega sveta čeških gostiln.

Pričujoči izbor kratke proze je prvi prevod vsestranskega češkega ustvarjalca Václava Koubka (1955) v slovenščino.

V Gostilniških zgodbah Koubek prigode iz vsakdana prepleta z utrinki iz specifičnega sveta čeških gostiln. Gostilna je lahko pribežališče, tako za ljudi kot za kulturo, v njej se rojevajo zgodbe in v njej se zgodbe prenašajo naprej. V Vaških zgodbah dobi bralec vpogled v ne ravno vsakdanje dogajanje na podeželju, kot ga doživlja mlada družina, priseljena iz 120 km oddaljene Prage.

Koubkovo pisavo odlikujeta tankočuten smisel za humor in neomajno veselje do življenja, ki ne umanjkata niti pri opisovanju težkih eksistenčnih in eksistencialnih stisk protagonistov. Najbrž ob prebiranju kratkih zgodb prav zato dobimo občutek, da imajo pravzaprav vse srečen konec.

Prevedle: Krista Balažic, Ema Bojc, Nastasja Božič, Špela Gorše, Michaela Homar, Špela Kopitar, Nina Kupic, Eva Rajh, Maja Rančigaj, Anja Sredić, Pia Šlogar

Mentorica: Tatjana Jamnik

19:00 Predstavitev knjige: Pesniško zbirko Široka, ki jo je letos izdala založba Apokalipsa, bosta v pogovoru predstavili avtorica Vita Žerjal Pavlin in pesnica Barbara Korun.

Poetika Vite Žerjal Pavlin v pesniški zbirki Široka gradi na najbolj žlahtni veji lirske tradicije, ki ne potencira pesniških floskul in izpraznjenih pomenov, temveč odpira prostor za doživljajsko pristno poezijo v bogatem emocionalno-slikovitem pajčolanu.

V teh pesmih ni prostora za razbohoten sentiment ali lepotičenje izrazja, verzi utripajo na čustveni zaznavi in asketski odmerjenosti besede, ki sprožata občutek avtentične drže in zaupanja vredne človeškosti v sedanjem, nič kaj prijaznem času " globalnega vsakdanjega".

 

KOŽ ob 18:00: Angel pozabe – Maja Haderlap

predstavitev knjige in pogovor z avtorico

Ko je leta 2011 koroška pesnica in pisateljica Maja Haderlap za odlomek iz svojega romanesknega prvenca Engel des Vergessens (Angel pozabe) prejela prestižno literarno nagrado Ingeborg Bachmann, smo nestrpno čakali prevod, ki je izpod izvrstnega peresa Štefana Vevarja leto kasneje izšel pri Mariborski založbi Litera.

Z Majo Haderlap in prevajalcem Štefanom Vevarjem se bomo pogovarjali o njenem pisanju v slovenščini in nemščini, o Angelu pozabe in spremembah, ki ji ga je uspeh romana prinesel, o pisateljskem poklicu v današnjem času, o Sloveniji, Avstriji in Koroški med njima.

Moderatorka večera bo pesnica in pisateljica dr. Barbara Simoniti.

Večer prirejamo v sodelovanju s Slovenskim centrom PEN in podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

 

Knjižnica Bežigrad ob 19:00: Še vedno sem tukaj, še vedno igram

Legendarnega devetdesetletnika, ki je v svoji bogati filmski, gledališki in televizijski karieri posnel prek 200 filmov, najbolj pomnimo po vlogah z nemško uniformo. Demeter Bitenc je svojo igro začel igrati v času druge svetovne vojne, najprej na domačem parketu, kasneje pa na velikih platnih tujih produkcijskih hiš. Pravi, da igra še danes in da bo to počel dokler bo živ, kajti film je njegovo življenje. O bogatem življenju in o sedemdeset letni igralski karieri bo z njim klepetal Sergej Ferrari.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: 40 let Časopisa za kritiko znanosti: Komedija za kritiko znanosti

17:00 Dr. Strangelove, (Dr. Strangelove or: How I Learned to Stop Worrying and Love the Bomb)

Stanley Kubrick, VB, 1964, 35mm, 1.37, čb, 93', sp

Satirična komedija o obsednem stanju, ki zavlada v ameriškem političnem vrhu pod pretnjo nuklearne vojne. Katastrofa, ki se v peklenskem ritmu bliža in grozi, da bo pokopala civilizacijo, je maslo neodgovornega ameriškega oficirja, sicer nepomembnega kolesca v vojaški mašineriji Združenih držav Amerike. Hollywood se je ciničnega in vizionarskega filma prestrašil in mu kategorično odrekel štiri oskarje, za katere je bil nominiran. Praznih rok je morda najbolj po krivici ostal Peter Sellers, ki blesti kar v treh nepozabnih vlogah.

19:00 Terminator 3: Vstaja strojev (Terminator 3: Rise of the Machines), Jonathan Mostow, ZDA/VB/Nemčija, 2003, 35mm, 2.35, barvni, 109', sp

Tretja inštalacija priljubljenega seriala o koncu civilizacije in potovanju skozi čas se naposled posveti apokaliptični točki preloma, na kateri človeška družba dokončno klone pred inteligentnimi stroji, pa čeprav se na stran mesa in kosti ponovno postavi tudi kvizlinški kup železa s stasom in glasom bodočega guvernerja Kalifornije.

21:00 Zvezdne steze IV: Pot domov (Star Trek IV: The Voyage Home), Leonard Nimoy, ZDA, 1986, 35mm, 2.35, barvni, 96', sp

Po spletu naključij so producenti scenaristično in režijsko taktirko četrtega filmskega nadaljevanja razvpite vesoljske plaže prepustili gospodu Spocku, njegov vulkanski (ne)smisel za ironijo pa je nato iz resnobnega preiskovanja mračnih kotičkov vesolja napravil miroljubno komedijo, ki jo namesto laserskih žarkov rešeta prepevanje kitov grbavcev.

 

Kinodvor:

18:45 Hannah Arendt, Margarethe von Trotta, Nemčija/Luksemburg/Francija, 2012, DCP, 113'

Margarethe von Trotta spremlja ključno poglavje v življenju filozofinje in politične teoretičarke Hannah Arendt. Poročanje s sojenja vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu je nemško-židovsko izseljenko pripeljalo do znamenitega koncepta 'banalnosti zla'.

21:00 Jimmy P.: Psihoterapija prerijskega Indijanca (Jimmy P. (Psychotherapy of a Plains Indian)), Arnaud Desplechin, Francija, 2013, DCP, 117'

Resnična zgodba o prijateljstvu med travmatiziranim vojnim veteranom, Indijancem iz plemena Črna noga, in njegovim zdravnikom, antropologom in psihoanalitikom Georgesom Devereuxom. Film francoskega režiserja Arnauda Desplechina (Kralji in kraljica, Božična zgodba) med drugim odlikuje izvrsten nastop igralske dvojice Del Toro – Amalric.

Mala dvorana:

19:30 Duh leta '45 (The Spirit of '45), Ken Loach, Velika Britanija, 2013, DCP, 98'

Aktualen, zelo oseben in z veliko predanostjo narejen dokumentarec Kena Loacha obuja spomin na duh sloge in solidarnosti, ki je med drugo svetovno vojno prežemal Veliko Britanijo in prinesel idejo o novi, socialno pravičnejši družbi.