Metelkova mesto:

 

Klub Gromka ob 21:00: gROMKI oNKRAJ: HEXENSCHUSS (NL/IL) >> Elektronski post-rock dvojec proizvaja hitre, ostre in grobe instrumentale, ki združujejo klasične EBM filinge s sodobnimi zvočnimi vpadi. Izvaja beatovsko naravnano, umazano glasbo, ki se ne brani niti eksperimentale niti popa in napade vsa čutila z neusmiljenimi zvočnimi teksturami, sekvenčnimi podobami in sempli kitare.

 

[A] Infoshop ob 21:00: Antifašizem v Ameriki (s predjedjo)

Veganski večerji bo tokrat ob 21ih sledilo predavanje tovariša iz zahodne obale ZDA, ki bo opisal serijo militantnih bojev antifašistk in antifašistov v zadnjem letu v ZDA s posebnim ozirom na Kalifornijski kontekst. Pogovarjali se bomo o razlikah med zgodovinskimi izvori antirasizma v ZDA ter antifašizma v Evropi, kakšne taktike so proti rastočim desničarskim gibanjem uspešne in kaj ne kaže ponoviti. V angleščini!

 

Channel Zero ob 22:00: Dub Lab: 16th Seasplash Festival Pre Party V nizu letošnjih festivalskih prepartyjev vam tokrat predstavljamo hrvaški Seasplash festival, ki bo potekal med 19.7. in 22.7. na trdnjavi Fort Punta Christo v puljskem Štinjanu.

 

Glasba izven:

 

KOŽ:

19:30 Nova frekvenca: Kristijan Krajnčan, pogovorni večer

Kristijan Krajnčan izhaja iz glasbene družine, od ostalih glasbenikov pa ga drugači obvladovanje tako bobnov kot violončela, ki ju je združil tudi na solističnem prvencu DrummingCellist. Prav o tem, kako doseči, da bobni postanejo v prvi vrsti melodični in violončelo ritmični instrument, kot tudi o pričakovanjih s strani družine ter komponiranju glasbe, ki spremlja vizualne podobe, bo govoril z univ. dipl. muzikologinjo, kritičarko ter ustanoviteljico portala Jazzetna Nino Novak.  Pogovoru sledi koncert.

20:00: Koncert Kristijana Krajnčana

"Od nekdaj me zanima veliko stvari, zato se tudi ukvarjam z bobni, violončelom, scenaristiko, režijo, kompozicijo. Zdi se mi, da je pri tem moje največje orožje radovednost. Kje je dno tistega, česar nima dna? To je moč in prekletstvo obenem. Ravnotežje mi daje nihanje med temi področji, ki se med seboj prepletajo v možganski sinapsas. In pa to, da v ključnih trenutkih sebe ne jemljem preveč resno." (Kristijan Krajnčan)

Brez vstopnine

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

Veliki oder LGL ob 18:00: Sovica Oka

Predstava za otroke

Ob 70. obletnici Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki jo praznujemo letos, se še z jim žarom in nostalgijo spominjamo predstav, ki so bile prve, ki so bile najuspešnejše, najlepše, najbolj igrane in najbolj nepozabne. Takšna je zagotovo tudi Sovica Oka, ki s svojo patino časa ne izgublja svojega čara in se zapisuje med eno najpomembnejših historičnih predstav Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Ob prehodu v jubilejno sezono se Sovica Oka vrača na lutkovni oder, tokrat v novi režijski postavitvi Braneta Vižintin ter likovni podobi ilustratorke Suzi Bricelj.

Vstopnina: 5.00 €

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Orlando

Muzikal

režiserka Barbara Hieng Samobor

Knjigo, po kateri je nastal libreto za naš novi mjuzikel, je žanrsko skoraj nemogoče opredeliti. Avtorica sama jo podnaslovi z "biografija" in njena proza resnično ves čas vztraja v maniri biografskega zapisa. Mnogi znanstveniki delo uvrščajo med primerke magičnega realizma. Roman bi zlahka zdržal tudi primerjavo s politično obarvanimi besedili. Obenem se ponuja kot izhodišče za različne sociološko-psihološke študije. Tematika je povzročila neznansko veliko teoretičnih študij, a še najbolj točna je verjetno definicija Nigela Nicolsona, ki pravi, da je Orlando "najdaljše in najbolj očarljivo ljubezensko pismo v zgodovini literature".
Orlando potuje skozi čas.
Zgodba se prične v renesančni Angliji, ustavi pa se tristo let kasneje. Orlando je ves čas z nami, doživlja najrazličnejše spremembe, a postara se le za kakšnih dvajset let.
Fantazija je pomembnejša od realnosti.
Življenje je sen. Ta, ki nam ukrade sanje, nam ukrade življenje.
Na poti med stoletji se Orlando sreča s številnimi pomembnimi predstavniki različnih obdobij, med drugim tudi z Elizabeto I. in kraljico Viktorijo.
Svet se spreminja in spreminja se tudi Orlando. Le dve stvari ostajata nedotaknjeni: pesniška žilica in plemenit značaj.
Znotraj repertoarja, ki je večinsko osredotočen na intimistične teme, sta zasnova libreta in režijski koncept Orlanda njegov najskrajnejši poskus: s pomočjo glasbe pričarati nekaj na prvi pogled neuresničljivega, prikazati nekaj na prvi pogled očem nevidnega.

mala scena ob 20:00: Čudežna terapija

Komedija

Kadar v zakonu hudo škriplje, prideta človeku na misel vsaj dve zelo različni rešitvi: ločitev ali obisk zakonske posvetovalnice oziroma psihoterapevta. Tako se tudi Jana in Valentin Dorek, par srednjih let z dvema skoraj odraslima otrokoma, namenita reševati zakonsko barko, ki neusmiljeno tone. Njuna psihoterapevtka, ženska z dolgoletno prakso, jima postreže s celo vrsto različnih psiholoških vaj za izboljšanje komunikacije, ki pa po prvih obotavljajočih se korakih sprožijo hudournike medsebojnega obtoževanja. Na dan privrejo zatajevani občutki Jane, ki se je vsa leta zakona počutila odrinjeno in zapostavljeno, saj Valentinu nikoli ni odpustila skoka čez plot. Vendar ji zagrenjeni Valentin vrne milo za drago, ker si je tudi ona nekoč privoščila ljubimca. Kot vsi dolgoletni zakonci sta Jana in Valentin izkušena in do zob oborožena veterana zakonskega bojišča; vešče vrtita meče očitkov, mečeta kopja obtoževanj, podstavljata mine poniževanj in streljata drug drugemu naravnost v srce. Bo mirovna misija uglajene in obupane psihoterapevtke uspela ali pa bo s svojimi metodami vred končala kot kolateralna škoda vojne zakoncev Dorek?

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 19:30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Komedija

"Vaša gnada, samá sva –
noč je – kdo nama brani?"

Linhartova komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790) je slovensko dramatiko že v samem začetku vzpostavila kot avtonomno, jezikovno suvereno, problemsko premišljeno in duhovito zvrst, ki je imela poleg literarnih kvalitet še vse tiste kvalitete, ki jih potrebuje oder: prepričljive like, živ dialog, dramatičen zaplet in številne situacije, ki vključujejo uporabo prostora, scenografskih in drugih elementov klasičnega gledališča.
Veliki poznavalec slovenske dramatike Taras Kermauner je zapisal, da nobena slovenska drama ni tako svobodna v obravnavanju telesa, spolnosti, resnice, pravice in etike kot prav Matiček, to paradigmatično delo socialnopolitičnega svobodnjaštva: "Matiček je drama radikalnega posmeha: vsemu, tudi sebi."
Filozof Mladen Dolar pa meni, da je Linhart izkazal svojo neizmerno duhovno prostost s tem, da je vzel za model igre Beaumarchaisovo Figarovo svatbo (1781): "Težko si je predstavljati, kolikšna svoboda je bila potrebna za izbiro takega modela, kolikšno iztrganje iz zakotnih slovenskih razmer, lokalnih razmerij gospostva in hlapčevstva. Linhartova svoboda je bila v pripoznanju: ta model, ta francoski model, nabit s prekucuškimi socialnimi idejami in obetajoč drugačne čase, ta model je veljaven tudi tu, v teh pritlehnih kranjskih okoliščinah. Ta zgodba govori o tebi, ta historični trenutek je naš lastni historični trenutek. Ta gesla so naša gesla, ta čas je naš čas, in naloge, ki jih ta čas postavlja, so naše naloge. Ta model je v svoji univerzalni veljavi toliko slovenski kot francoski in toliko lahko slovenska samobitnost participira na univerzalnem občestvu tedanjega historičnega trenutka."
Tokrat bo priljubljeno slovensko klasično komedijo postavil na oder režiser Janusz Kica, ki slovi po natančnem in pronicljivem branju, tako klasike kot sodobnih besedil.

mala drama ob 20:00: Prekleti kadilci

"Pomisli, da se uničuješ,
raje na zdrav način umri ..."

Uprizoritev Prekleti kadilci je označena kot gledališki koncert, ker se na eni strani spogleduje s koncertno formo in na drugi ohranja tipično gledališke elemente. Glasba prehaja v gledališke prizore in obratno. Pri tem pa se razmišljanje o kajenju in kadilski problematiki nenehno prepleta z utrinki iz življenja in dela naše prve dame nikotina, Svetlane Makarovič.
Svetlana, ta iskrena in brezkompromisna lučenoska, s svojim delom vedno znova zadene v osrčje problemov sodobne družbe. Neizprosno razgalja dvoličnost, zahrbtnost, povzpetništvo in samoljubje. Njena beseda je kot nabrušen nož, oster in precizen tudi takrat, kadar govori o lepem, dobrem, nežnem in o ljubljenem. V kratki satirični knjižici Prekleti kadilci skozi genezo kadilskega rodu obračuna z nasprotniki kajenja. Z bridkim humorjem se prehodi skozi svetovno tobačno zgodovino in tako naslika hudomušen mozaik kadilske problematike. Začne prav ob stvarjenju sveta, se sprehodi mimo ambicioznega Krištofa Kolumba, ki je prinesel tobačno zlo v Evropo, nadaljuje z nikotinsko evforijo dvajsetega stoletja in se ustavi šele pri temnih, zastekljenih kadilnicah našega časa. Ob tem ji uspe z različnih zornih kotov osvetliti vse bolj perečo problematiko nestrpnosti. Nestrpnosti, ki je venomer usmerjena v kakšno družbeno skupino in se nad njo v končni fazi tudi manifestira.
Nestrpnost do kadilcev pa lahko v nekem trenutku postane metafora za vsakršno nestrpnost, ki se pojavlja v naši družbi. To je nestrpnost, ki zlahka dobi krila in preraste v sovraštvo. Pri tem ostaja odprto vprašanje, ali naj ta občutja v družbi zatiramo ali priznavamo. Negativna čustva so ravno tako del našega celostnega psihološkega sveta. Mogoče bi jih bilo veliko bolje prepoznati in izraziti kot pa zatirati? Svetlana Makarovič je v svojem prepričanju neizprosno jasna: "Kdor ne zna sovražiti, tudi ljubiti ne zna!" Kako naj se do tega kompleksnega vprašanja opredelimo sami?
 

Balassijev Inštitut ob 20:00: Ex Auro - Maria Keck & Tomaž Pačnik

Plesna predstava

EX AURO je plesno-glasbeni projekt (world-jazz-fusion), v katerem sta svoje ‘zlate vizije’ združila Maria Keck in Tomaž Pačnik.

Maria Keck (Madžarska/Španija; ples/vokal) je diplomirala iz sodobne koreografije na Madžarski plesni akademiji (Magyar Táncművészeti Főiskola) ter iz glasbene terapije (Master en Musicoterapia) na Univerzi v Alcalá de Henares.

Maria že zadnjih 15 let dela kot inštruktorica flamenko plesa. Prireja raznorazne delavnice širom sveta: Španija, Japonska, Argentina, Norveška, Nemčija, Velika Britanija, Estonija, Madžarska, Srbija, Hrvaška, Slovenija in Romunija. Poleg flamenko plesa pa uči tudi bosonoge romske plese različnih kultur ter meditativne krožne plese. Nenazadnje pa prireja tudi zvočno terapevtske dogodke.

Tomaž Pačnik (Slovenia; klavir) je že dolgo del tako slovenske, kot tudi mednarodne etno-jazz scene. Med vsemi projekti pa najpomembnejši še vedno ostaja glasbena skupina Jazoo, etno-jazz-fusion zasedbe, ki neprekinjeno deluje že skoraj 22 let. Zadnjih deset let skupina večinoma nastopa v tujini, zlati v Angliji, kamor se je preselil njihov basist. Jazoo je prejel Bernekerjevo nagrado (Slovenija) za izvirnost in prispevek h kulturi ter izdal šest avtorskih albumov, od katerih je večino kompozicij napisal prav Tomaž Pačnik.

V zadnjih letih pa je vse bolj vpleten v flamenco ter projekte, ki jih ta zvrst prinaša.

Rezultat njunega skupnega raziskovanja je vroča mešanica flamenca ter ostalih eksotičnih glasbenih zvrsti – EX AURO. V kratkem času, odkar nastopata, sta se že predstavila na nekaj mednarodnih odrih, nazadnje na festivalu Modoars v Skopju (Makedonija).

Maria Keck – ples, vokal
Tomaž Pačnik – klavir

 

- - -

 

Glotta Nova, Poljanska 95, ob 17:00: Slikarska razstava skupine Orchis

Slikarska razstava skupine Orchis v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja v prostorih izobraževalne ustanove Glotta Nove.

Razstava je na ogled do 30. junija.

Mentorica razstave: akademska slikarka in likovna pedagoginja Nives Palmić

Razstavljajo člani slikarske skupine Orchis:

Janja Petkovšek; Jelena Kapelj; Alenka Hitti; Martina Uršič, Vlasta Skvarča; Silva Kuhar in Jože Hribar.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Ddr. Igor Grdina: Revolucija ali wilsonizem?

Predavanje

Sile, ki so se soočile s statično vojno, so začele iskati različne poti k spremembi položaja v svoj prid. Pri tem so posegle po zelo nekonvencionalnih sredstvih. Nemčija je hotela končati enotno vojno ter "razdeliti spopad". Zato je 1917 poskušala z dvojno revolucionarno spletko: v Rusiji se je zamišljeni scenarij realiziral, v Mehiki pa ne. Še več: nemški poskus, da bi v vojno z ZDA zapletel Mehiko, je uradni Washington pripeljal do napovedi sovražnosti berlinski vladi.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature:

18:00 Kaj naj Evropa bere to poletje? – Evropski poslanec dr. Igor Šoltes in Aljoša Harlamov (literarni dogodek)

60 knjig za poletje je bralni seznam, ki predstavlja nabor najodličnejših književnih del celotne Evrope, predlagajo pa jih poslanci Evropskega parlamenta. Ti povem zgodbo? (Jorge Bucay), Mož z imenom Ove (Fredrik Backman), Pogodba (Mojca Širok) in Most na Drini (Ivo Andrić) so naslovi, ki jih je dr. Igor Šoltes priporočil v poletno branje. O knjigah, ki ga navdihujejo in pomembnosti branja bo spregovoril z urednikom in literarnim kritikom Aljošo Harlamovim. Dogodek poteka v okviru akcije Reading & Writing Foundation (Public Libraries 2020).

20:00 Skrivnosti uspešnega komuniciranja – mag. Vesna Sodnik in Nina Gostiša (predavanje)

Kako biti samozavesten in narediti dober vtis? Kateri so komunikacijski profili? Kaj je ključ do učinkovitega sporazumevanja in prepričljivega (javnega) nastopa? Kakšna je pri tem vloga jezika? Na vprašanja bo odgovarjala mag. Vesna Sodnik, trenerka komunikacije in javnega nastopanja, poslovna coachinja in direktorica podjetja Beseda. Z njo se bo pogovarjala Nina Gostiša.

Pazi na jezik je družbeno odgovoren projekt Rotaract kluba Ljubljana in Rotary kluba Ljubljana Tivoli, katerega namen je na poučen, interaktiven in zabaven način ozaveščati o pravilni rabi slovenščine.

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 20:00: Umetnost in arhitektura kot izkušnja mentalna resničnost umetnosti

Predava: dr. Juhani Pallasmaa, arhitekt, zaslužni profesor, avtor in publicist, SAFA, častni član FAIA, član FRIBA

Umetniške in arhitekturne teorije, izobraževalni sistemi in prakse obravnavajo umetnost in arhitekturo z vidika formalnih, vizualno estetiziranih materialnih objektov in prostorov. Vendar je že leta 1934 John Dewey izpostavil, da je umetnost utemeljena v človeški izkušnji in ne v fizičnem objektu. Fenomenološki vidik premešča poudarek na izkušnjo ter kompleksne interakcije med zaznavanjem, spominom, domišljijo, čustvi in identifikacijo. Obenem se žarišče zanimanja preusmerja od oblike in geometrije k nematerialnim "kvazistvarem", kot so vzdušje ali atmosfera, občutenje, sozvočje in uglašenost. Poudarek na izkušnji postavlja pod vprašaj tudi hegemonijo fokusiranega videnja ter izpostavlja osrednji pomen vseusmerjenih čutov. Doživljanje sveta in arhitekture je v osnovi taktilno, telesno in eksistencialno. Naš najpomembnejši arhitekturni čut se hitro lahko izkaže za eksistencialni čut biti. 

Juhani Pallasmaa je avtor več kot petdesetih knjig o večsenzoričnih ter bivanjskih razsežnostih izkušnje umetnosti in arhitekture. Deloval je kot rektor helsinškega Inštituta za oblikovanje, dekan Fakultete za arhitekturo pri Univerzi za tehnologijo v Helsinkih ter direktor helsinškega Muzeja finske arhitekture. Je gostujoči profesor na več severnoameriških univerzah ter predava in vodi delavnice na številnih univerzah po Evropi, Severni, Srednji in Južni Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji. Doma in na tujem je prejemnik številnih nagrad in priznanj za svoje arhitekturne dosežke in književna dela.

Vstopnina: 10 EUR

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 21:00: Dežela pridnih: V iskanju svetosti sveta

Pogovor

Erik Valenčič se bo s katoliškim duhovnikom Robertom Friškovcem pogovarjal o položaju religije v današnji, moderni družbi, o Frančiškovem načinu papeževanja ter njegovem odnosu do cerkvene hierarhije in največjih tabujev. Skupaj bosta iskala odgovore na vprašanja, kot so: Ali je religija potrošništva, ki obljublja instant srečo, zamenjala stare religije, ki obetajo blagostanje v naslednjem življenju? Zakaj tolikšno širjenje sovraštva in nestrpnosti prav v Jezusovem imenu? Ob vseh katastrofah, človeških in naravnih, okoli nas – kakšna prihodnost čaka našo družbo in človeštvo nasploh?

vstop prost

 

Palača Cukrarna ob 21:30: 12. Svetlobna gverila: CUKRARNA V BARVAH

Svetlobna gverila v Palači Cukrarni in pod Fabijanijevim mostom predstavlja dela 40 slovenskih in tujih umetnikov ter študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.

Del razstave v Palači Cukrarna predstavljajo nova dela slovenskih mlajših umetnikov, ki so nastala v okviru programa Laboratorija Svetlobne gverile.

Ob odprtju in vsak četrtek, vse do Poletne muzejske noči, pa bo prostor pod Fabijanijevim mostom zaživel s projekcijami študentov ALUO.

—

Marija Jenko: Upodobitev svetlobe
Natan Esku: Plantasma
Keiko Miyazaki: Dream Cemetery / Pokopališče sanj
Natalija R. Črnčec & Nina Šulin: Sobiti
Miran Kreš: Z
Erik Mátrai: Glory Cone / Stožec slave

Laboratorij Svetlobne gverile:
Marko Batista & Boštjan Čadež: Circus Aeronauticus
Maja Bojanič & Tisa Neža Herlec: Približevanje
Lina Rica: NowHere
Brina Ivanetič & Eva Mlinarič: Hočem tvoje nehoteno
Žiga Palčar:  mirr||
Neža Jurman: Civila Nervosus
Matej Stupica: Prizma
Špela Škulj: Gozd
Staš Vrenko: Polprevodniški stereoskop

—

FASADA CUKRARNE
ALUO, smer kiparstvo: Odsotnost je (prisotna) sedanjost

—

POD FABIANIJEVIM MOSTOM
ALUO, smer Video in Novi mediji: Sladke barve
—

Trg Osvobodilne fronte, Ambrožev trg, Malgajeva, Barjanska in Usnjarska; Hrenova-Karlovška in Pražakova-Dunajska, Cukrarna

TINA MOZETIČ: Rognik

 

Kinodvor:

18:00 Babica (Sage femme), Martin Provost / Francija, Belgija / 2017 / 117'

Zgodba o nenavadnem prijateljstvu med dvema zelo različnima ženskama, v kateri blestita veliki imeni francoskega filma: Catherine Frot in Catherine Deneuve.

20:30 LBJ, Rob Reiner / ZDA / 2016 / 98'

Woody Harrelson v svoji večplastni upodobitvi kontroverznega ameriškega predsednika Lyndona Johnsona razkrije tako njegove izjemne pogajalske spretnosti kot osebne negotovosti. Film Roba Reinerja osvetljuje politikovo kariero v zgodnjih šestdesetih ter njegove pogosto spregledane dosežke, predvsem zgodovinski zakon o državljanskih pravicah.

 

Komuna:

18:00 LBJ, Rob Reiner, drama, ZDA, 98'

20:00 Deadpool 2, David Leitch, akcijska domišljijska komedija, ZDA, 111'