Metelkova mesto:

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: MADAMDUB & SELYAK

MADAMDUB (Dubomb Crew MB)- roots, dub, digital dub, steppers in dubstep. DUBOMB je bil ustvarjen v začetku leta 2011 v mariborski Pekarni, od takrat je nastalo okoli 40 Dubomb dogodkov s številnimi glasbenimi skupinami in DJ-ji. Crew ves ta čas deluje tudi kot DJ kolektiv. Predstavili so se že na številnih festivalih, dogodkih in prostorih kot so Overjam, Festival Lent, Dublab, Metelkova mesto, Jungle Flash, Bass Camp, Medika Zagreb, Salzburg in še marsikje drugje.

Bivši sodelavec Radia Študent, zbiratelj vinilov, organizator koncertov, gojitelj bambusa, prevajalec, DJ in zeliščar SELYAK bo po dolgem času ponovno stal na Dub Lab odru. Med drugim je tudi član zasedbe Dubzilla, ki je v zadnjih desetih letih pustila velik pečat na področju slovenske basovke godbe. Sprva je navduševal v DJ kolektivu Dubsystem Sound, kasneje s solo projektom Free Form Dub in nazadnje še v live dub zasedbi Dubzilla, ki deluje še danes in velja za zastavonošo slovenske dub scene. Za tokraten Dub Lab večer bo pobrisal prah s svojih vinilov in nam postregel z DUB fuzijo širokih razsežnosti. In DUB we trust. I Soundcloud

 

Glasba izven:

 

Waldorfska šola Ljubljana ob 19:00: Koncert Marka Brdnika in Uroša Rakovca

Marko Brdnik in Uroš Rakovec delujeta kot solista, komorna in studijska glasbenika. Vsak zase in včasih skupaj igrata v različnih domačih in mednarodnih avant-rokerskih, jazz, etno-jazz in drugih zasedbah, ki so prejele številne glasbene nagrade. Vsak zase in včasih skupaj ustvarjata glasbo za številne gledališke in plesne predstave ter filme.

"Njuno skupno ustvarjanje v duetu harmonike in kitare je dalo svojstveni zvok albumu z naslovom "Leta", s katerim sta lansko leto požela kritike s pohvalami, kot so "izdaja svetovnega formata, ki bi jo lahko mirne vesti postavili na največje svetovne odre ob bok najbolj slavnim izvajalcem tovrstne glasbe." (Andrej Predin, Slovenske Novice) "Leta je prelep album, ki bo zadovoljeval mnogotere profile poslušalcev." (Aleš Podbrežnik, Rockline) ter "Za ljubitelje čez žanrskih zvočnih potovanj bo tale album – kljub temu, da ga podpisujeta dobro znana glasbenika – gotovo presenečenje leta." (Mario Batelić, Radio Študent) Brdnik in Rakovec se mojstrsko izogneta stereotipom, kakršnih smo vajeni iz zasedb, v katerih imata pomembno vlogo harmonika in kitara. Podobo enajstih skladb na albumu Leta resda močno zaznamujeta sredozemska in južnoameriška (melanholična) senzibilnost, a dvojec v njej in okoli nje prostor odpre še drugim motivom, ki jih v sorodnih glasbah ne srečujemo pogosto. Rezultat je sofisticirana plošča za glasbene uživače, ki pa s poetičnostjo nagovori tudi manj zahtevnega poslušalca." (Goran Kompoš, Mladina)

Vstopnina: 10

 

Ne glasba:

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Mali oder ob 17:00: Ti loviš!

Predstava za otroke

Veseloigra s tekom in petjem za najmlajše v režiji celovitega lutkovnega umetnika Silvana Omerzuja je likovno izčiščena, glasbeno navdušujoča, igriva in dinamična. Na preprosto sestavljivem odru z lesenimi lutkami in rekviziti se pred gledalci odvije napeta in prav do konca zanimiva tekma med sosedoma, ki postaneta prijatelja. Duhovito besedilo je zapisala pisateljica mlajše generacije Saša Eržen, ki se je s slikanico Tista o bolhah lani uvrstila med pet finalistov za nagrado izvirna slovenska slikanica.
V eni najbolj znanih in najkrajših slovenskih ljudskih pripovedk pes lovi zajca, ker mu je ta ukradel čevlje, a ga vse do današnjih dni še ni ujel. Pripovedka je bila navdih za sodobno odrsko različico zgodbe o psu in zajcu. V njej sta zajec in pes soseda. Kot je med sosedi v navadi, se ves čas nekaj pričkata, primerjata in tekmujeta med sabo. Res sta različna. Pes nosi superge, zajec čevlje. Zajec ima rad korenje, pes klobase. Eden bolje sliši, drugi bolje voha. Imata pa tudi nekaj skupnega – oba rada tečeta, se lovita in igrata. Med njunima hišama raste drevo. Zajec pravi, da je njegovo, pes pa, da je njegovo. Zato se za drevo pomerita v teku. Rezultat tekme je presenetljiv – in pod drevesom nepričakovano zacveti prijateljstvo. S prijatelji pa delimo stvari, ki jih imamo radi …

Vstopnina: 5.00 €

Knjigarna LGL ob 17:00: Skozi tisočere zgodbe – Jure Jakob, Ana Hribar, Polona Kores.

Branje poezije v okviru festivala Bobri. Brali bodo pesmi iz knjig Jureta Jakoba Skrivni gozd (Miš založba) in Morje (Mladinska knjiga), knjig Petra Svetine Molitvice s Stopnic in Domače naloge (obe Mladinska knjiga) ter iz antologije Sončnica na rami. 

PROST VSTOP

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:00: Hitchcock

V predstavi Hitchcock nas zanima predvsem to, kaj v Hitchcockovih filmih in v pogovorih s Hitchcockom in o Hitchcocku se izmika nadzoru. Ogledujemo si tipično hitchcockovsko blondinko, ki se odmika od tipa hitchcockovske blondinke, in mojstra kinematografije, ki ne izpolnjuje zahtev, povezanih s statusom mojstra. Hitchcockova kinematografija je za nas tovarna pogosto neprepoznanih in protislovnih čustev, pa tudi prostor, v katerem se strogo določene identitete – ženske, moškega, zvezde, avtorja – razpočijo in pokažejo svoja neskladja.

Ustvarjalci: Agnieszka Jakimiak (besedilo, dramaturgija), Katarzyna Leks (scenografija in kostumografija), Agata Maszkiewicz (koreografija), Weronika Szczawińska (režija), Piotr Wawer jr (dramaturgija in glasbena oprema)

Prevod: Tatjana Jamnik

Igrajo: Primož Bezjak, Damjana Černe, Daša Doberšek, Draga Potočnjak, Matej Recer, Katarina Stegnar

Vstopnina: 15,50 EUR / 9,50 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: O mrtvih samo dobro

"O mrtvih samo dobro" se začne na dan kremiranja trupla priljubljenega komika. Ob tem bi seveda takoj pomislili na solzavo melodramo, a vam bodo v našem primeru tekle zgolj solze smeha.To je pravzaprav zgodba o Harveyu Barretu, ki je pravkar izgubil najboljšega prijatelja – uspešnega televizijskega komika Dava Thursbyja. Na dan njegovega pogreba se prijatelji in kolegi zbirajo okrog njegove krste, da bi mu izkazali zadnje spoštovanje. Ko se zberejo, odkrijejo, da o njem vejo precej manj, kot so mislili. Njihovi spomini so zelo različni, razkrijejo se prevare in začnejo se spraševati, ali sploh kdo pozna Davov pravi obraz. 

Vstopnina: Od 7 Eur dalje

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 19:30: Antigona

"Iz modrih ust izvira slavni rek: kogar je bog udaril s slepoto, vidi večkrat dobro v tem, kar je zlo."

Antigona je poleg Kralja Ojdipa najpomembnejša med sedmimi ohranjenimi Sofoklovimi tragedijami, zmeraj znova in v vsakem zgodovinskem trenutku drugače vredna uprizarjanja. Tako rekoč večno jo delajo njeni dramski liki z naslovnim na čelu, klasična zgradba, vprašanja, ki jih postavlja, in odgovori, ki jih daje sama, še bolj pa tisti, ki jih poišče vsakokratna dramaturško-režijska postavitev: razmerje med napisanimi in nenapisanimi zakoni, obseg človekovih (tudi mrličevih) temeljnih pravic, moč argumenta in argument moči …

Antigona kot upornica demonstrira svojo osebno voljo nad državnim ukazom. Popolnoma se zaveda, kaj pomeni njeno dejanje in kaj tvega z njim. Je spodbuda za njeno dejanje res pravica mrtvega brata do pokopa? Če gre Antigoni samo za to, da opravi obred za umrlim bratom, da bo šla lahko njegova duša onkraj, zakaj izvede pokop dvakrat? Dejstvo, da opravi obred dvakrat, odpira druge možne interpretacije.
Kreontov argument, da Polinejk ne zasluži pokopa, ker je izdajalec, morda ni povsem prepričljiv, vendar tudi Antigonin argument, da je mrtve treba pokopati, ker to zahtevajo starodavni (božji) zakoni, vzbuja pomisleke. Verjetno gre za nekaj več kot pokop mrtveca ali posmrtno kazen. Živi so tisti, ki spoštujejo zakone ali jih ne spoštujejo. Pri tem je morda pomembnejše, kdo se mora komu podrediti. Čigavi zakoni so veljavni in kdo ima zadnjo besedo.

 

Stara mestna elektrarna ob 20:00: Irena Tomažin Zagoričnik: MES(t)O GLASU

Vokalno-gibalna predstava Irene Tomažin Zagoričnik Mes(t)o glasu je nadaljevanje raziskovanja odnosa med telesom, glasom in prostorom. Tokrat se je avtorica s tremi soustvarjalkami posvetila raziskovanju mnogoterih izvorov glasu, njegove mesenosti, materialnosti in duhovnosti, njegovega pomena in mesta v vsakdanjem življenju. Gre za raziskovanje procesov, ki se zgodijo, ko volja kultiviranega mesa popusti in dopusti, da se iz čuječega in občutljivega mes(t)a pojavi glas zgolj v svoji prisotnosti, razrešen dihotomije med subjektom in objektom, med kulturo in naravo, med individualnim in družbenim, med ranljivim bitjem in močjo uprizarjanja.

Predstava Mes(t)o glasu je bila uvrščena med 7 najzanimivejših odrskih predstav leta 2017 po mnenju gledaliških kritikov časnika Dnevnik.

Avtorica koncepta: Irena Tomažin Zagoričnik
Soustvarjalke in izvajalke: Adriana Josipović, Nika Rozman, Irena Tomažin Zagoričnik, Nataša Živković
Dramaturgija: Barbara Korun
Zvočni prostor: Tomaž Grom
Oblikovanje in vodenje luči: Urška Vohar
Kostumi: Mateja Fajt
Oblikovanje in fotografija: Hanna Juta Kozar / Tomaž Šantl
Fotografija: Nada Žgank
Izvršna produkcija: Sabina Potočki

Produkcija: EMANAT
Koprodukcija: Sploh
Partner: Bunker/SMEEL
Medijska podpora: Radio Študent
Finančna podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana

Vstopnina: 10 EUR / 7 EUR (dijaki, študenti, upokojenci)

 

- - -

 

Mestna knjižnica Kranj ob 18:00: Zlatko Kaučič 40 let ustvarjanja, otvoritev razstave

Razstava fotografij ob 40-letnici glasbenega delovanja jazz glasbenika in Prešernovega nagrajenca Zlatka Kaučiča. Zlatko Kaučič je v svoji karieri jazz glasbenika igral z velikimi imeni, kot so Paul Bley ,Steve Lacy, Enrico Rava, Gianluigi Trovesi, Chico Freeman, George Cables, Albert Mangelsdorff, Keeny Wheeler, Alexander Balanescu,Paul McCandless, Trevor Wats, Peter Brötzmann. Na razstavi bodo poleg fotografij fotografov tudi zanimivi instrumenti, na katere je Zlatko igral, izdani CD-ji, vinilka in časopisni članki o glasbeniku.

Na odprtju razstave bo igral Kaučičev učenec Urban Kušar.
Odprtje razstave bo v ponedeljek, 5. 2., ob 18. uri v pritličju Mestne knjižnice Kranj.

Brez vstopnine

 

Atrij ZRC SAZU ob 19:00: Projekt668: Otroci in ženske v zaporih Turčije (Razstava)

Vljudno vabljeni na razstavo slik in risb pod avtorstvom mladoletnih begunk in beguncev, ki so v strahu pred turškim režimom poiskali mednarodno zaščito na Nizozemskem. Razstavo bosta 5. februarja ob 19.00 v Atriju ZRC SAZU otvorila dr. Anica Mikuš Kos upokojena otroška psihiatrinja in filantropinja ter Vlasta Nussdorfer, Varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije .
Razstava upodablja usodo žensk in otrok, ki so v Turčiji brez sodnega postopka podvrženi zaporni kazni za nedoločen čas. Od junija 2016 so tako zaprli več kot 17.000 žensk skupaj z več kot 668 malčki, mlajšimi od šestih let. Število 668 je bilo zabeleženo lanskega avgusta, ta številka je postala simbol. Pod geslom “688” so se po celem svetu zvrstili protesti, osveščanje ter enoglasni apel na mednarodno skupnost o nevzdržnih razmerah v turških zaporih. Številka je simbolna, realno število zaprtih otrok pa je trenutno precej večje in vztrajno narašča.
Praksa zapiranja brez sojenja ali dokazane krivde je v Turčiji dejstvo; dogajajo se zapiranja domačih in tujih novinarjev, pisateljev, intelektualcev ter aktivistov, ter preganjanje takšnih ali drugačnih, domnevnih ali resničnih opozicijskih in disidentskih skupin. Sploh od lanskega junija pa so zapiranja, skupaj z poročili o mučenjih, stalnica. Posebno zastrašujoča so poročila o sistematičnem zapiranju žensk in otrok. Ženske so zaprte v prenatrpanih celicah, skupaj z otroki, brez dostopa do osnovnih potrebščin.
Podatki o tistih, ki jim je bila odvzeta prostost pred samim začetkom sojenja so zgovorni po sebi, marca 2016 je v zaporih na začetek sojenja čakalo 26,257 ljudi, leto pozneje je ta številka narasla na 80,482. Zaradi tako obsežnega porasta števila zaprtih so zapori močno preobremenjeni, zaprti pa živijo v nehumanih razmerah. Poleg pomanjkanja prostora iz Turčije prav tako prihajajo številna pričanja o mučenjih političnih zapornikov, ki jih izvaja policija. Družinski člani sumljivih državljanov so pogosto talci in orodje policijskega režima, da iz osumljencev izvlečejo lažna priznanja o neosnovanih obtožbah ali pa podpišejo pričevanja, ki jih so bila že vnaprej pripravljena. Stockholm Center for Freedom v svojem poročilu Jailing women in Turkey poudarja, da so taktike zapiranja otrok in družin zaskrbljujoč korak v razmahu diktature.
Razstavljene slike so preprost izraz stiske otrok in žensk, ki so doživeli turške zapore, v njih pa imajo še vedno sorodnike, prijatelje in znance. Pričajo o razlogih ljudi, ki iščejo zatočišče v Evropski uniji in opozarjajo, kaj bi jih čakalo, če jih Evropa ne bi /ne bo sprejela. Najmanj kar lahko storimo, je to, da jim prisluhnemo.
Zakaj je to pereča tema tudi za slovensko javnost?
Od predlanskega junija je namreč v Sloveniji poiskalo zatočišče najmanj devet turških družin skupaj z štirinajstimi otroki. Kakšna bo njihova usoda? Še vedno ne vemo, kako bodo razsodili slovenski odločevalski organi. Rok razrešitve prošenj za azil je večini družin že potekel, dobili so le medle pozive k priložitvi dodatnih dokazil, da bi bila njihova prošnja utemeljena. Kako se bodo odločili Slovenski organi? Kaj čaka družine v Sloveniji v primeru, da se bodo morale vrniti v Turčijo?

 

KOŽ ob 18:00: Ddr. Damir Globočnik: Likovno in simbolno

Predstavitev knjige

Osrednja pozornost je namenjena simbolnim dimenzijam likovnih del (javni spomeniki V. Vodniku, S. Jenku, I. Cankarju, kraljema Petru I. in Aleksandru I. Karađorđeviću, Ilirski steber), emblematičnim likovnim podobam (Layerjeva slika Marije Pomagaj) in likovnim ustvarjalcem, ki so dobili mitičen status (slikar I. Grohar, karikaturist H. Smrekar). Simbolni naboj likovnih podob obravnavata tudi poglavje o karikaturah, ki so nastale v času razpada habsburške monarhije in oblikovanja Kraljevine SHS, in poglavje o ilustriranih izdajah Prešernove Zdravljice med drugo svetovno vojno. Zlasti spomeniki so lahko razumljeni kot likovna uresničitev vsakokratnih idealov slovenske narodne skupnosti oziroma pokazatelj njene skupinske identitete, spomina, kolektivnega imaginarnega in nacionalnih mitov. Umetnine bodo umeščene v njihov zgodovinski, družbeni, ideološki in politični kontekst.

Damir Globočnik (roj. 1964) je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Študijsko se posveča proučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, proučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem.

Brez vstopnine

 

Bežeče sličice!!!

 

Slovenska kinoteka: muzejski ponedeljek

 

Kinodvor:

19:00 Lunapark (Wonder Wheel), Woody Allen / ZDA / 2017 / 101'

Najnovejša stvaritev Woodyja Allena je zgodba o ljubezni, prevari ter vlogah, ki jih igramo v vrtiljaku življenja. Film, postavljen pred slikovito kuliso Coney Islanda petdesetih let, odlikujeta čudovita fotografija Vittoria Storara in odlična igra Kate Winslet. Zaključni film Newyorškega filmskega festivala.

21:00 Naši kratki 12, razno / Slovenija / 2017 / 51'

Projekciji bodo prisostvovali avtorji in filmske ekipe.

Ko sem se pogledala navzdol (Branko Potočan), Ona mežika, cvetje drhti (Niko Novak, Matevž Jerman), The Box / Celica (Dušan Kastelic), Fountain (Goran Vojnović). Projekciji bodo prisostvovali avtorji in filmske ekipe!

Mala dvorana ob 19:30: Demokracija (Democracy – Im Rausch der Daten), David Bernet / Nemčija / Francija / 2015 / 100'

Kako evropske državljane zaščititi pred zlorabo njihovih osebnih podatkov v komercialne namene? Demokracija nas popelje v zakulisje evropskega zakonodajnega postopka: od prvega osnutka, preko rekordnih (skoraj štiri tisoč!) predlaganih sprememb, pa vse do novega zakona o varstvu podatkov.

 

Komuna:

18:30 Zamolčani dokumenti (The Post), biografska zgodovinska drama, Steven Spielberg, ZDA, 115'

20:45 Pokliči me po svojem imenu (Call Me by Your Name), romantična drama, Luca Guadagnino, Italija, Francija, Brazilija, ZDA, 132'