PLanetarni pregled torka

Oddaja
30. 1. 2018 - 16.30

Drugačne umetnosti:

 

[A] Infoshop ob 19:00: veganska večerja

Jalla Jalla ob 20:20: Otvoritev razstave Vesoljski urni mehanizmi (Maja Pahor)

 

Ušesne umetnosti:

 

Narodna galerija ob 19:30: Sozvočje svetov - Ljubljanski koncerti

Michel Mohor, kustos, Narodna galerija

V obdobju pospešene urbanizacije po potresu leta 1895 je Ljubljana v sorazmerno kratkem času spremenila svojo podobo. Baročno mestno jedro, stisnjeno pod grajski hrib, je dobilo številne reprezentančne moderne zgradbe na levem bregu Ljubljanice in niz modernih mestnih četrti je nadomestil vaško podobo starih predmestij. Slovenski impresionisti so mestni vrvež in kulturno zapuščino uporabili kot kuliso, pred katero so z novim slogom predrugačili in na novo osmislili mestno izkušnjo.

Vstopnina: 19EUR, 15EUR

 

Klub CD ob 20:00: Cankarjevi torki – Grad gori!

Brina Vogelnik, glas;

Barja Drnovšek, violina;

Matija Solce, harmonika, glas
Gost: Blaž Celarec, tolkala

Ljudske pesmi z avtorskim pridihom

Grad gori! obuja slovenske in evropske ljudske zgodbe v sveži luči. Povezuje ljudsko, tradicionalno glasbo s tradicionalnimi folk motivi. Trio sestavljajo pevka Brina Vogelnik, tekstopiska, glasbenica in pevka skupine Brina, Matija Solce, karizmatični harmonikaš in vodja festivala Plavajoči grad in Barja Drnovšek, violinistka, improvizatorka in klasična glasbenica.

Koncert je prežet s humorjem, igrivim poigravanjem in kabaretnim pridihom. Brinin zvonki glas se prepleta z energično harmoniko, nasičeno s strastjo, ki se v divjem plesu suče z markantno violino. Že v naslednjem trenutku se divji ples umiri in nežno umakne  presunljivi melodiji, ki se kot meglica dvigne iznad brbotajočega hudournika.

To bo premiera njihovega prvenca, ki izšel na dan koncerta, 30. januarja, za založbo Klopotec.

Vse se je začelo na splavu, ki se je mirno pozibaval na jezercu. Zvok vesel in pozibavanja čolnov se je odbijal od grajskih sten. V igro klokotanja so se ujele melodije starih pesmi, prežete z ljudskimi zgodbami grajskih princes; ukletih, rešenih ... a predvsem samosvojih junakinj nekih drugih prostorov in časov.

Klub CD, 12, 8* €

 

Galerija Kapelica ob 20:00: Guy Ben-Ary et al.: cellF + Širom

'cellF' je nevronski sintetizator, prvo avtonomno bionično zvočilo, ustvarjeno z bioinženiringom iz umetnikovih celic. Skupaj s 'cellF' bodo v objemu 16 zvočnikov improvizirali člani ene najbolj samosvojih domačih zasedb Širom (Ana Kravanja, Samo Kutin in Iztok Koren), nekaj dni kasneje pa Alexei Borisov, ikona moskovske eksperimentalne glasbene scene. Zvok njihovih inštrumentov bo kot stimulacija posredovan nevronom, ki bodo s proženjem analognih sintetizatorjev ustvarjali zvočni pejsaž. Ne zamudite edinstvene improvizirane godbe živih entitet, glasbenikov in raztelešenih človeških nevronskih celic!
'Možgani' projekta so biološka nevronska mreža, ki raste v petrijevki in v realnem času nadzoruje niz analognih modularnih sintetizatorjev. 'cellF' je nevronski sintetizator, prvi avtonomni t. i. mokro-analogni (wet-alogue) elektronski inštrument.
Guy Ben-Ary že več kot desetletje soustvarja z umetniško skupino SymbioticA, ki deluje v edinstvenem umetnostno-raziskovalnem laboratoriju na Univerzi Zahodne Avstralije. V njem se umetniki in znanstveniki z vsega sveta posvečajo raziskovanju, študiju in kritičnemu tematiziranju živih sistemov.
Ben-Ary je po kirurškem odvzemu tkiva s svoje roke v laboratoriju Symbiotice in vitro vzgojil kožne celice in jih s posebno tehnologijo preoblikoval v matične. Kasnejša diferenciacija matičnih celic v nevronsko kulturo je omogočila nastanek Ben-Aryjevih 'zunanjih možganov'. Nevronska kultura je postavljena v multielektrodni niz (MEA), nekakšno posodo z mrežo 64 elektrod, ki zbirajo električne signale iz nevronskih celic in s tem proizvajajo svoj zvočni portret. Kadar je projekt razstavljen v galeriji, se zvočni signali kot električni impulzi vračajo nazaj in stimulirajo celice k aktivnosti.
Ob vsakokratnem gostovanju avtor sodeluje z enim ali več lokalnimi glasbeniki, ki so povabljeni, da zaigrajo skupaj s 'cellF'. Poleg dveh zvočnih dogodkov pripravljamo še pogovor in delavnico z ustvarjalci projekta 'cellF', ki bo v Galeriji Kapelica zvočil vse do 7. 2. 2018.

 

Cankarjev dom, Linhartova dvorana ob 17:00: Katalena: Enci benci Katalenci

Režija: Ivana Djilas
Skupina Katalena se pri novem glasbenem podvigu z naslovom Enci benci Katalenci navdihuje pri izštevankah, izrazito ritmičnih pesmih, polnih skrivostnih besed, s katerimi otroci razdelijo vloge za začetek igre. Seveda pa je izštevanka že sama po sebi igra –naključja. In prav to Kataleno zanese v najrazličnejše zgodbe, pesmi, motive ali domislice, ki jih je izbralo navidez nesmiselno izštevanje. Glasbene pripovedi, ki so tako nastale, kar same po sebi ustvarjajo prostor glasbenega gledališča in predstave, ki pa ni samo predstava za otroke. Je predvsem predstava, v kateri vsi (znova) postajamo in ostajamo otroci.

 

Očesne umetnosti:

 

Stara mestna elektrarna ob 17:00: Kaja Lorenci: Morda na videz kdaj kot vsi ljudje

Plesna predstava

FESTIVAL BOBRI 2018:

Osnovna ideja izhaja iz dopolnjevank. Na vajah smo plesalci med ‘srečevanji’ poslušali ogromno glasbe na temo slovesa. Tako se je porodila ideja za naslov, ki bi bil verz iz glasbenega komada. Tale verz združuje dvoje: prvič, zveni kot nekaj, kar ni čisto jasno oziroma do konca izoblikovano, obvisi v zraku, čaka na dopolnitev. In drugič, v predstavi se ukvarjamo z vsakodnevnostjo, ki jo posredujemo skozi neke formalne postopke. Oziroma natančneje, skozi določene metode ‘početja’ iščemo špranje, skozi katere lahko uprizarjamo vsakodnevnost, izmenjavo posamičnosti, individualnosti in splošnosti." (Kaja Lorenci)

Avtorica: Kaja Lorenci
Soustvarjalci in izvajalci: Žigan Krajnčan, Katja Legin, Kaja Lorenci, Dejan Srhoj, Nataša Živković
Glasba: sz3 (Ivan Mijačević, Aleš Zorec)
Dramaturgija: Rok Vevar
Oblikovanje luči: Urška Vohar

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Mali oder ob 18.00: Sapramiška

Predstava za otroke

Najbolj slavna slovenska marioneta je Sapramiška. Slovenski otroci si ne morejo predstavljati odraščanja brez pravljic Svetlane Makarovič. Po njenih literarnih predlogah so nastale mnoge lutkovne predstave, ki so osvojile mlade gledalce. Prebrisa ...

Najbolj slavna slovenska marioneta je Sapramiška. Slovenski otroci si ne morejo predstavljati odraščanja brez pravljic Svetlane Makarovič. Po njenih literarnih predlogah so nastale mnoge lutkovne predstave, ki so osvojile mlade gledalce. Prebrisana in hrabra Sapramiška velja za najjo slovensko lutkovno uspešnico. Najbolj znana gledališka uprizoritev je tista, ki je doživela premiero leta 1986 v Lutkovnem gledališču Ljubljana (režija Nace Simončič) in je neprekinjeno na sporedu do danes. Sapramiška je dokaz, da današnje otroke pritegnejo tudi bistveno manj spektakularne reči kot sodobna tehnologija, ki pa so tekstovno in izvedbeno prepričljive.
Leta 2016 smo praznovali 40 let slikanice in 30 let od premierne postavitve te legendarne pravljice. Avtor likovne podobe Jaka Judnič je ljubkim lutkovnim junakom, ki jih je zasnoval v slogu svojih risanih filmov iz sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, omogočil animacijskih možnosti. Milko Lazar je pripravil nove glasbene aranžmaje, nov pa je tudi zvočni posnetek predstave, na katerem bomo lahko poleg Svetlane Makarovič v naslovni vlogi slišali tudi Ivanko Mežan kot Veverico, Ljerko Belak kot Regico, Alojza Sveteta kot Doktorja Detla in Braneta Vižintina kot Mišjega strahca.

Vstopnina: 5.00 €

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 18:30: Visoška kronika

"Prav ima gospod Bog, da nas še vedno tepe!"

Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Starinski slog kronike prinaša sočen, razgiban jezik, v katerem se pisateljeva domišljija in čustvo družita z močno ironijo in realističnim opazovanjem življenja, vsebinsko pa namenja Tavčar poleg boja proti klerikalizmu in družbeni zaostalosti veliko pozornosti domoljubju in ljubezni do zemlje: z izbiro kmečke snovi, opisovanjem lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Kako aktualno nas nagovarja kronika davnih časov še stoletje pozneje – z gledališkega odra?

mala drama ob 20:00: Grenki sadeži pravice

"Lepa pesem je pol poti v svobodo in svoboda je največja dobrina."

Če ima mnogoplasten Jesihov tekst kakšno krovno temo, je to jezik. Jesih je jezikovni fenomen. Ludizem, značilen za Grenke sadeže pravice, temelji na svobodi, igri in stvarjenju znotraj jezika. Predstava naslavlja vprašanja vloge in moči jezika, slovenskega jezika in njegovega statusa v svetu, pa tudi stvariteljske moči, ki jo ima Jesihova pisava – in s katero je besedilo okužilo tudi ustvarjalce. Jezik je polje svobode, a hkrati tudi nasilja in izključitve. Predstava skozi različne uprizoritvene načine uteleša gesto, ki jo je Jesih zarisal v nepreglednem toku premnogih situacij in nestalnosti likov znotraj drame. Jesihov jezik je nujno samoironičen, specifično komičen; ta ironija je ironija jezika, ki se smeje sebi, ko govori. Vprašanje Grenkih sadežev pravice je: Kaj vse je lahko jezik in kaj je ta kos mesa, ki izvaja akrobacije v naših ustih?

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: BLOK II.

Komedija

V soboto, pardon, v torek, 30. januarja bosta na skupno življenjsko pot stopila Marinka Zakrajšek in Vito Traube. 

Čeprav boste prej priča predavanju Marinkinega očeta Milana O škodljivosti cigaret, ki je v bistvu poročilo o finančnem stanju kotlovnice ... predporočnemu prepiru o trati in pasjem rodovniku, v katerega se zaplete Snubač ... kako Medved terja dolgove pokojnika od vdove, gospe Heme ... zakaj je boter Ivan, Tragik po sili, alergičen na cetilin in poezijo ...   bo to Svatba, o kateri se bo še dolgo govorilo, o tem je popolnoma prepričana gospa Čehova, Marinkina mati. Baje nanjo pride tudi poslanec, morda celo minister. 

Vabljeni v klet BLOKA ll., v sušilnico. 

Bo torta, bo biftek in muzika iz radiokasetofona

Vstopnina: Od 7 EUR dalje ...

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Če bi danes izbirali najčednejši kraj na Slovenskem, bi dolina šentflorjanska zagotovo zasedla eno izmed prvih mest. Bogaboječi Šentflorjanci vedo, da dober sloves seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo. Ko se v njihovo dolino spuste tujci, domačini strnejo vrste in se postavijo v bran spodobnosti. Eden izmed prišlekov je namreč nebodigatreba – umetnik, ki pride v spremstvu poželjive Jacinte in ekscentričnega Konkordata.
Čeprav so duri v dolini šentflorjanski trdno zapahnjene, ima tudi tu noč svojo moč. Umetnik najde pot v sleherno izbo. Iz popotne malhe izvleče na plan skrivnost, ki bi lahko očrnila neomadeževani sloves doline. Pred petindvajsetimi leti so Šentflorjanci pod vrbo našli dete; sirota je bila sad grešnega prešuštva. Dete so poimenovali Peter, ga položili v košaro in splavili po reki. Nihče ne ve, kdo sta bila grešnika, ampak ko uzrejo umetnika Petra, vsak posebej sprevidi, da kri ni voda. Za molk ga darežljivo poplačajo z zlatom. Konkordat, ki je hudič v človeški podobi, pa si obeta drugačen dobiček. Umetnik (ta se za Petra le izdaja, v resnici pa ni sirota, ampak razbojnik Krištof Kobar) mu je bil obljubil brezmadežne duše Šentflorjancev. A med njimi, ki zdaj vsi po vrsti hlastno jedo Petru z roke in Jacinti s slastjo poljubljajo noge, ni niti ene čiste duše. Zlodej posumi, da iz te moke ne bo kruha. Takrat pa se od nekod pritepe še prava sirota – Peter. Krištof z Jacinto za las ubeži jezi Šentflorjancev, ki se potem znesejo nad Petrom in ga naženejo v svet. Hudič pa v sili muhe žre.
Ivan Cankar, čigar stoletnico smrti obeležujemo leta 2018, je v Zgodbah iz doline šentflorjanske preroško zapisal: "Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni."

 

MGL:

Studio ob 20:00: Ukročena trmoglavka

Komedija

 

Španski borci od 20:00: Zavod EN-KNAP s Trisho Brown in Josefom Nadjem

Dvojni plesni večer

EnKnapGroup v sodelovanju s Trisha Brown Dance Company in Josefom Nadjem predstavlja dvojni plesni večer, v katerem se vračamo v obdobje sodobnega plesa iz osemdesetih let in ponovno osmišljamo dve markantni deli, ki sta oblikovali sodobni ples, kot ga poznamo danes.

Predstava, ki je ob junijski premieri doživela izjemen uspeh, občinstva ni pustila ravnodušnega. Mediji so dvojni plesni večer, ki obuja plesne virtuoze iz osemdesetih let , opisali z besedami: "…to bi preprosto morali videt. Za prste obliznit." (Jedrt Jež Furlan, fokuspokus.si, junij 2017).

V prvem delu večera bodo plesalci EnKnapGroup sledili stopinjam ikone postmodernega plesa, Trishe Brown, v predelavi legendarnega dela Set and Reset. Predstava z novim naslovom Set and Reset/Ponastavitev sledi kombinaciji geometričnega sloga in fluidnosti gibov, ki je značilna za dela Trishe Brown. Proces poustvarjanja njenih del od plesalcev ne zahteva zgolj mojstrskega obvladovanja Brownovega unikatnega plesnega besedišča, temveč tudi sposobnost improvizacije in ohranjanje sproščenosti v neprestano spreminjajočih se situacijah in odnosih, ki se pojavljajo znotraj skupine plesalcev. Na novo domišljeno delo, je skupaj s plesalci skupine EnKnapGroup ustvarila svetovno priznana plesalka in plesna pedagoginja Kathleen Fisher, ena izmed ključnih članic skupine Trisha Brown Dance Company.
Plesni večer se bo nadaljeval z drugim delom, v katerem se koreograf Josef Nadj vrača na sam začetek svoje profesionalne poti in izvorom lastnega specifičnega odrskega izraza. Skupaj s plesalci skupine EnKnapGroup na novo osmišlja svoje kultno delo Canard pekinois. Predstava za svoj material jemlje mračen in čustveno nabit motiv nesrečne ljubezni, se sprašuje o minljivosti življenja ter vleče vzporednice med odnosom ženske in moškega ter odnosom življenja in smrti. Canard pekinois/Mračna zveza je osebna zgodba, ki prerašča subjektivno in skozi umetniško transformacijo postane vsesplošna; osebna mitologija, ki zraste v univerzalno delo.

Vstopnina: 8/12 eur (študenti, dijaki, upokojenci,osebe s hendikepom), prost vstop za brezposelne

 

SiTi Teater ob 20:00: Cucki - komedija

Vstopnina: 17,1-19 EUR

 

10KA klub smeha ob 20:30: Večer Novega #15

Stand up

Vstopnina: 3EUR

 

---

 

Center in Galerija P74 ob 18:00: Vodstvo po razstavah Nevene Aleksovski in SBD

Vodstvo po razstavi

Javno vodstvo po razstavah Nevene Aleksovski in Small but dangers

Vodila bo Nina Skumavc.

Brez vstopnine

 

Ravnikarjeva galerija ob 19:00: R / EDITION 001: urška rednak

R / EDITION je serija inovativnih prodajnih razstav grafične ustvarjalnosti mladih in uveljavljenih umetnic in umetnikov, ki aktivno soustvarjajo sodobno umetniško sceno. Izbrano umetniško grafiko v omejeni nakladi, oštevilčeno in podpisano, na mesečni ravni predstavljamo v okviru aktualne produkcije galerije. Prav nizka naklada poskrbi za ohranjanje pridiha originalnosti in s tem tudi vrednosti. Cena posameznega izvoda na dan otvoritve je 50 € (kasneje 75).

Prva, ki se predstavlja v sklopu prodajnih razstav R / EDITION, je Urška Rednak (1987). Umetnica je diplomirala na ALUO - Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, že v času študija je bila Zoisova štipendistka in je sodelovala na skupinskih razstavah (Večerna risba/Galerija Kresija, Projekt Figurama/Češka, Večerna risba/Galerija Loterije Slovenija, Resnične laži slikarstva/Galerija Kresija). Leta 2017 se je s svojimi deli predstavila na samostojnih razstavah Razmerja (Layerjeva hiša, Velika galerija Ivana Varla) in na skupinskih razstavah (Mali format/Lična hiša, Mednarodni likovni simpozij/Sinji vrh, Pogled od zgoraj/Velika galerija Ivana Varla). Živi in dela v Ljubljani.

Brez vstopnine

 

Tovarna Rog, glaerija Zelenica ob 20:00: UNI-TED COLOURS OF ROG (WANT UNI-TED), otvoritev razstave kiparja Tilna Miheliča Kurenta.
Umetnik o svoji razstavi piše:
"Razstavo želim posvetiti bližnjim v Rogu, predvsem rogovkam in
rogovcem in se jim zahvaliti za dosedanje sodelovanje s temi lepimi
toni, ki naj bi združevali nas v celoto.
En ton v kompoziciji Kompozicija za Rog."
 

---

 

Pritličje ob 18:00: Hoja za Palestino: od Amana do Jeruzalema

Kulturna prireditev

V duhu časa in predvsem ob več žalostnih spominih se je rodila ideja o hoji za pravično Palestino. Lansko leto smo namreč obeležili 70. obletnico načrta za delitev Palestine, ki je privedel do Nakbe, izgona 750 000 Palestincev iz domovine leta 1948, 50. obletnico okupacije Palestine po šest dnevni vojni leta 1967 in 100. obletnico Balfourove deklaracije, ki je postavila temelje za nastanek Izraela. Oktobra 2017 smo zato v solidarnosti s Palestinci in Palestinkami ter kot protest proti izraelskemu apartheidu in okupaciji prehodili pot od Amana (Jordanija) do Jeruzalema, ter s tem simbolno povezali prostora na vzhodnem in zahodnem bregu reke Jordan, kjer živijo Palestinci, bodisi zaprti v lastni okupirani domovini ali pa v "trajnem" begunstvu na drugi strani.

Na dogodku bodo z vami podelili utrinke s tega nekajdnevnega pohoda, orisali pot, ki jo lahko vidimo kot del angažiranega protesta ter na kratko predstavili družbeno-politični kontekst, v katerem živijo Palestinci in Palestinke in nenazadnje predstavili možnost obiska Palestine preko pomoči pri obiranju oliv.

Po dogodku vabljeni tudi na klepet in manjšo pogostitev.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 18:00: Beseda v pajčolanu zvoka (literarno-glasbeni večer)

Knjižica »Svitanja« Darje Avsec vsebuje izbor blogov. Njen podnaslov bi lahko bil Iz teme v svetlobo. V njej je avtorica objavila tudi svoje pesmi, ki se jih je sedaj odločila predstaviti tudi na literarnem večeru. Lansko leto jih je že brala v Kultu3000 v okviru Izrekanj 2017, ki jih organizira Sklad za kulturo.

Glavni motiv pesmi je ljubezen, ki pomeni iskanje komplementarne duše, v širšem pomenu pa tudi ljubezen do vsega stvarstva in hvaležnost da smo tu, tukaj in zdaj. Taki kot smo: včasih zlomljeni v duši, hrepeneči, siti vsega, kar je, in lačni novega, še neustvarjenega ....

 

Knjižnica Bežigrad od 18:30: Vmes, Barbara Korun

Na pesniškem večeru nam bo avtorica, pesnica, pisateljica in esejistka predstavila svojo zadnjo pesniško zbirko z naslovom Vmes (2016). Zbirka je nekakšen potopisni dnevnik, saj naslove pesmi večinoma določajo kraji potovanja, a zapisovalka namesto zaporedju poti sledi notranji, problemski dinamiki, tako da pesmi govorijo iz prostora "vmesnosti". Z avtorico se bo pogovarjal Samo Krušič.

Brez vstopnine

 

Kino Šiška, Komuna ob 20:00: stripolis – Stripocid: balkanska stripovska scena in razpad SFRJ

predavanje

Januarski Stripolis bo ponudil vpogled v stanje na balkanski stripovski sceni, ki ga je povzročil razpad SFRJ v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Pregled bo vključeval stanje tako pred kot po osamosvojitvenih vojnah in kratko zgodovino stripa na Balkanu. Dotaknili se bomo tudi stripov, ki vključujejo vojno in prebežniško tematiko. Izpostavili bomo glavne avtorje, ki so ostali na tem področju ali se tja vrnili, in nekaj tistih, ki jih je pot begunca peljala v druge države oziroma na druge celine ter jim tam omogočila graditev stripovske kariere. Spoznali se bomo tudi s skoraj pozabljenimi superjunaki, ki so jih na sceno pripeljale nove nacionalne politike. Koliko je bilo škode in kaj se je iz balkanskih vojn rodilo novega na področju stripa, nam bo na predavanju razkrila Pia Nikolič.

vstop prost

 

Bežeče prireditve:

 

Muzej za arhitekturo in oblikovanje ob 18:00: Dr. Boris Leskovec: Iskalca, Na brzicah življenja

Predstavitev filma in knjige

Vabimo vas na predstavitev dokumentarno igranega filma RTV Slovenija z naslovom Iskalca, scenarista prof. dr. Borisa Leskovca in soscenaristke, režiserke mag. Alme Lapajne ter monografije Na brzicah življenja.

Najprej si bomo ogledali film, ki traja 75 minut, sledil bo komentar in pogovor z gledalci, nato pa bo še predstavitev monografije, ki je nastala na podlagi raziskovalnega dela arhitekta prof. dr. Borisa Leskovca. Gre za 155 strani obsežno in bogato ilustrirano monografijo, kjer je v 24 tematsko in časovno zaokroženih poglavjih predstavljeno 136 fotografij iz slovenskih in avstrijskih arhivov, 9 portretnih skic Helene Kottler Vurnik, 10 vrhunskih karikatur arhitekta Boruta Pečarja, 8 faksimilov originalnih pisem različnih avtorjev in nekaj deset pisem iz osebne korespondence družine Vurnik.

Med literaturo in pisnimi viri je navedeno 136 del različnih avtorjev, upoštevano 19 različnih virov fotografij, likovnih del in pisem ter obsežni dnevniški zapiski Ivana Vurnika.

V monografiji sta dragocena prispevka vnukinje Mirjane Žumer Pregelj in umetnostnega zgodovinarja dr. Damjana Prelovška ter uvodnik akademika Milčka Komelja. Monografijo je oblikoval Andrej Mahovič, jezikovni pregled pa je opravila Nada Šumi.

Izdajatelj monografije je podjetje Arhitektura in svetovanje, izdajo knjige pa je med drugimi podprl tudi Muzej za arhitekturo in oblikovanje.

Brez vstopnine

 

Kinoteka:

19:00 Retrospektiva: Filmi po izboru Siegfrieda Kracauerja/Ob izidu Filmske čitanke/Kino Ekran

Dekleta v uniformi (Mädchen in Uniform), Leontine Sagan, Nemčija, 1931, 35mm, 1.37, čb, 88', svp

Potsdam leta 1910. Občutljiva 14-letna Manuela pride v samostansko šolo za hčere pruskih častnikov. Učenke so tu deležne vojaško stroge vzgoje, ki jo goreče zagovarja predstojnica šole. Edina učiteljica, ki nasprotuje konservativnim pedagoškim načelom, je gospodična von Bernburg, in Manuela se vanjo kmalu zaljubi … Velika klasika weimarske kinematografije (uspešnica že v času nastanka) in eden prvih zvočnih filmov z lezbično tematiko (v ženski režiji in s povsem ženskim igralskim ansamblom).
'Gospa Leontine Sagan je to čisto dogajanje posnela čisto. V pohvalo njenega obrtniško suverenega režijskega dosežka ne bi znal reči nič boljšega kot to, da kaže natančno poznavanje izraznih oblik in prefinjen občutek za slog. Rutiner bi takšen siže gotovo popačil v grobo karikaturo, gospa Sagan pa, nasprotno, nikjer ne prestopi meja, ki jih določa dejanskost.' - S. Kracauer
O filmu Dekleta v uniformi in o Kracauerju kot vodilnem filmskem kritiku weimarske republike bosta po projekciji spregovorili Jasmina Šepetavc in Anja Naglič.
V sodelovanju z revijo Ekran.

 

Kinodvor:

19:00 Demokracija (Democracy – Im Rausch der Daten), David Bernet / Nemčija / Francija / 2015 / 100'

Po projekciji filma se bo v Kavarni z Andrejem Tomšičem in Matjažem Ropretom pogovarjal Lenart J. Kučić.

Kako evropske državljane zaščititi pred zlorabo njihovih osebnih podatkov v komercialne namene? Demokracija nas popelje v zakulisje evropskega zakonodajnega postopka: od prvega osnutka, preko rekordnih (skoraj štiri tisoč!) predlaganih sprememb, pa vse do novega zakona o varstvu podatkov.

21:00 Lunapark (Wonder Wheel), Woody Allen / ZDA / 2017 / 101'

Najnovejša stvaritev Woodyja Allena je zgodba o ljubezni, prevari ter vlogah, ki jih igramo v vrtiljaku življenja. Film, postavljen pred slikovito kuliso Coney Islanda petdesetih let, odlikujeta čudovita fotografija Vittoria Storara in odlična igra Kate Winslet. Zaključni film Newyorškega filmskega festivala.

Mala dvorana ob 20:00:

Človek delfin (Dolphin Man), Lefteris Charitos / Grčija / Kanada / Francija / 2017 / 78'

Dokumentarec o življenju in zapuščini Jacquesa Mayola, pionirja prostega potapljanja, ki je navdihnil kultni film Velika modrina.

 

Komuna:

17:45 Zamolčani dokumenti (The Post), Steven Spielberg, biografska zgodovinska drama, ZDA, 115'

20:00 Zamolčani dokumenti (The Post), Steven Spielberg, biografska zgodovinska drama, ZDA, 115'

 

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness