Metelkova mesto:

 

Gala hala ob 20:00: THE OCEAN (Nem), SHINING (Nor), TIDES FROM NEBULA (Pol), HACRIDE (F) v Gala Hali - V Slovenijo se vračajo nemški The Ocean, ki trenutno po celem svetu (gredo tudi na Kitajsko) predstavljajo aktualni album Pelagial.

 

Jalla Jalla ob 21:00: Radio Defonija: DJ wolkenschein (AUT) - playing a set including different music genres like Afro Beat, Reggae, Dub, Cumbia or Dubstep. Be ready for a nice mixture of danceable music, classics as well as new stuff!

 

Menza pri koritu ob 21:15: Prebranec #7. Serija nove proze.

Berejo: Rasto Pahor, Jernej Županič, Neža Prah plus V imenu očeta - performans; Dijana Matković - kratke zgodbe; Igorja Matkovića - glasba.

Prost vstop.

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: DOT. & DUB DIGGERZ vol. 2 - Nataša Muševič alias DOT je domača producentka, performerka in multimedijska umetnica. Po nekaj letih uspešnega delovanja na londonski dub-step sceni, je lani izdala kritiško opevan prvenec Calling Home.

 

Glasba Izven:

 

Klub Cankarjev dom ob 20:00: In Memoriam Janez Gregorc

Big Band RTV Slovenija

Vokalna solistka: Nina Strnad

Dirigent: Tadej Tomšič

Eno leto mineva, odkar nas je zapustil skladatelj Janez Gregorc. S svojim inovativnim ustvarjanjem je pomembno zaznamoval zadnjih šest desetletij slovenske glasbene ustvarjalnosti. Njegova glasba je nedvomno izvirno zasnovana, prepoznamo jo ne glede na zasedbo ali namen, saj je vanjo vnesel svojo osebnost, razmišljanje in filozofijo. Že zgodaj je razvil svoj lasten, prepoznaven glasbeni slog, ki se je skozi njegova različna razvojna obdobja še poglabljal, sicer pa je v različne glasbene žanre vedno vpletal prvine jazza, ki je bil njegova prva ljubezen.

Delo Janeza Gregorca, tako komponista, aranžerja kot tudi producenta, je bilo v veliki meri povezano tudi z Big Bandom RTV Slovenija. Na koncertu "In Memoriam Janez Gregorc" bomo tako lahko slišali nekatere najuspešnejše Gregorčeve skladbe, ki so nastale posebej za slovenski nacionalni jazzovski orkester. To pot ga bo vodil Tadej Tomšič, vokalna solistka pa bo Nina Strnad

Vstopnina: 14, 11

 

Klub Daktari ob 20:30: Živ! s Trkajem

Koncert ob izidu Trkajeve knjige in singla z naslovom Živ!

"Biti Živ v času, ko večina ljudi zgolj obstaja!" Z Rokom Terkajem - umetniško Trkajem, se ve -, ki na pot med bralce pošilja knjigo Živ!, zbirko kolumn, ki jih je objavljal v prilogi Ona in so končno ugledale tudi knjižno luč sveta. S prijateljico, oblikovalko Dido Zakelšek, sta vsako kolumno nadgradila z igrivo ilustracijo, rdeča nit pa ostajajo zapisi, ki razkrivajo njegov pogled na svet ter se opirajo na odmeve na aktualne dogodke in težave - vedno z mislijo, kako bi lahko naredili nekaj bolje za generacijo, v kateri živimo, in generacije, ki prihajajo za nami in bodo žive še raje Žive!

 

Maxi Klub ob 20:30: Študentski jam session

Jazz Club Gajo čez zimo gostuje v Maxijevem klubskem salonu. Pridružite se nam na tradicionalnih ponedeljkovih jazz večerih. Prisluhnite Jazz Club Gajo Triu v zasedbi Blaž Jurejevčič za klavirjem, basist Klemen Krajc in bobnar Drago Gajo. Tokratni gost večera bo violinist Peter Ugrin.

Vstopnine ni.

 

Hengarnica Brooklyn ob 21:00: Riddim Operator Live

Oddaja Riddim Operator, ki je na program vsak ponedeljek na frekvencah Radia Študent od 21h - 22h, se naslednji ponedeljek seli v hengarnico Brooklyn (ploščad Ajdovščina, Ljubljana). Oddajo si lahko ogledate v živo, malo pohengate in mimogrede donirate kak evro za Radio Študent.

Dogodek v okviru akcije ReŠi RŠ.

Vstopnine ni.

 

Teater, razstave, predavanja:

 

KOŽ ob 18:00: Predavanje dr. Dušana Rutarja - Kristina Augusta in René Descartes

Tudi novembra bomo nadaljevali z razmišljanjem o ljubezni med Njim in Njo. Tokrat bomo govorili o princesi, kasnejši kraljici Kristini, in filozofu (Rene Descartes), ki je postavil razmišljanje na povsem nove temelje.

Razmišljali bomo o rojevanju novoveške filozofije, znanosti in ljubezni, brez katere ne bi bilo nobene vednosti in nobenega spoznanja resnice.

 

Filozofska fakulteta, predavalnica 325 v 3. nadstropju ob 18:00: Predstavitev Razvezanega jezika, prostega spletnega slovarja žive slovenščine (naslednje leto praznuje 10-letnico!), na 1019. sestanku legendarnega Lingvističnega krožka!

Razvezani jezik bo naslednje leto star deset let. Ves ta čas živi pod radarjem spletnih vandalov, pa tudi financerjev. Anonimni uporabniki vsak dan prispevajo nova gesla, članke ali dopolnitve. Vsebine povzemajo mediji, krožijo po družbenih omrežjih, nekateri učitelji slovar uporabljajo celo pri pouku slovenščine v osnovnih in srednjih šolah ...

Na začetku je bil ta anarhoidni slovar precej osamljen zbiralec "žive slovenščine", danes pa dobiva vse več laičnih in strokovnih sopotnikov. (I)zbiranje (novih) besed z "množičenjem" je postalo priljubljeno tudi v oglaševalskih akcijah.

Kaže, da je Razvezani jezik postal nespregledljiv del prostodostopne spletne infrastrukture slovenskega jezika. Zanima nas, kako naprej, predvsem pa, kakšna sta za uporabnike in preučevalce slovenskega jezika nadaljnja namen in smisel tega ljudskega slovarja?

 

Muzej novejše zgodovine Slovenije ob 18:00: Prvo iz niza predavanj ob razstavi Prekomorci

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije začenjamo s ciklom predavanj ob občasni razstavi Prekomorci, ki bo trajal vse do pozne pomladi prihodnje leto. Na prvem bomo gostili dr. Marto Verginella.

OD FAŠISTIČNE KONFINACIJE DO MNOŽIČNIH INTERNACIJ SLOVENSKEGA PREBIVALSTVA V DRUGI SVETOVNI VOJNI

 

Galerija TR3 ob 19:00: Jonathan Meese - Jameese Bondaddy (Moon of Gold)

Jonathan Meese se v Ljubljani predstavlja s serijo novih slik in s petimi skulpturami.

Messejevo estetiko prekomejnosti, značilno za njegove skulpture, slike in odrske kulise težko uvrstimo v določeno slogovno smer ali šolo. Zaznamuje jo težko razvozljiv sistem znakov, neologizmov, simbolov in figurativnih namigovanj na različne znane ljudi, mite in veleume zgodovine, zvezde popularne kulture ali fiktivne junake iz romanov in filmov, iz katerih umetnik ustvari lastni univerzum, daleč od vseh norm. Univerzum, ki ga med drugim naseljujejo Kaligula, Stalin, Scarlett Johannson, Marquis de Sade, Richard Wagner, Balthus in Dr. No. Meese jim dodeli nove pomenske kontekste, pri čemer pa namerno krši konvencije in sledi le lastnim zakonom.

Njegova dela med drugim poskušajo tematizirati nemško mitologijo in iluzije, s čimer ponuja analogijo zgodnjim delom Anselma Kieferja in Georga Baselitza. "Vse to so igrače. Vse to je bilo. Komunizem, nacionalni socializem, stari Egipt in stari Rim, nič se ne bo vrnilo. S cest si tudi ne morem več obetati revolucije, človek tega ni zmožen. Začeti bi morali nekaj novega, naj izbruhne vulkan umetnosti", pravi Meese v intervjuju. S sistematično, napihnjeno uporabo spornih političnih gest in simbolov, ki v kontekstu upodobitve izgubijo prvotno sporočilo, umetnik poskuša doseči njihovo nevtralizacijo in s tem poudariti njihovo neučinkovitost za sedanjost.

Meese se z gotovostjo mesečnika giblje med vsemi mediji, ki se mu ponujajo, vendar pa se v zadnjem času posveča pretežno klasičnim področjem likovne umetnosti – slikanju, risanju in predvsem kiparjenju. Leta 2010 je oblikoval sceno za opero Dioniz avtorja Wolfganga Riehmsa, ki je bila premierno uprizorjena v Salzburgu. Že pri tej stvaritvi je bilo v Meesejevem delu zaznati določeno formalno in vsebinsko redukcijo, ki je značilna za njegovo ustvarjanje v zadnjih treh letih.

Meesejev umetniški položaj stremi k avtonomiji umetnosti in splošni negaciji navezanosti na samega sebe. Ne gre mu za umetniški ego, ki se uresniči z umetnostjo, temveč za ločitev teh dveh sfer. Utopični projekt Diktature umetnosti, ki ga večkrat omenja kot cilj uprizoritvene umetnosti, predstavlja središče njegovega opusa. "Umetnosti je popolnoma vseeno, kako se počuti Jonathan Meese", pravi umetnik.

Jonathan Meese se je rodil leta 1970 v Tokiu, odraščal pa je v spodnjesaškem Ahrensburgu v Nemčiji. Med letoma 1993 in 1998 je študiral na Visoki šoli za likovno umetnost v Hamburgu pri Franzu Erhardtu Waltherju. Trenutno živi in ustvarja v Berlinu. Širši javnosti je znan od poznih devetdesetih let dvajsetega stoletja. Med drugim je razstavljal v galeriji Kunst-Werke v Berlinu (2000), v galeriji Schirn v Frankfurtu (2004), v Muzeju Essl na Dunaju (2007), v Centru sodobne umetnosti v Málagi (2010) in v Muzeju sodobne umetnosti v North Miamiju (2011). Prva pregledna razstava njegovih del je bila na ogled leta 2006 v galeriji Deichtorhallen v Hamburgu.

Meesejeva dela so del zbirk številnih pomembnih ustanov, med drugim Centra Pompidou v Parizu, Galerije sodobne umetnosti v Leipzigu, Galerije umetnosti v Bielefeldu, Galerije umetnosti v Stockholmu, Muzeja Abteiberg v Mönchengladbachu in Galerije Saatchi v Londonu ter v zbirki Falckenberg v Hamburgu, v Zbirki sodobne umetnosti Zvezne republike Nemčije in številnih drugih.

 

Hostel Celica ob 19:00: Potopisni večer: Barve Trinidada in Tobaga

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka:

17:15 POSVEČENO: ZAFRANOVIĆ: Muke po Mateju (Muke po Mati), 1975

19:30 RETRO: MLADI IN DRZNI: Marjetice (Sedmikrasky), 1966

21:00 RETRO: MLADI IN DRZNI: Prekleti (The Damned), 1963

 

Kino Šiška:

17:00 PANORAMA: Večna vrnitev Antonisa Paraskevasa (I aionia epistrofi tou Antoni Paraskeua), 2013

19:00 PREDPREMIERE: Svinjarija (Filth), 2013

21:15 PERSPEKTIVE: Miele (Miele), 2013

 

Cankarjev dom:

Kosovelova dvorana:

17:30 PERSPEKTIVE: Zadnji Elvis (El ultimo Elvis), 2012

19:15 EKSTRAVAGANCA: Laboratorij groze (Upstream Color), 2013

21:00 PANORAMA: Teater ubijanja (The Act of Killing), 2013

Linhartova dvorana:

18:30 PREDPREMIERE: Adelino življenje (La vie d'Adele), 2013

22:00 KRALJI IN KRALJICE: Spomladanske žurerke (Spring Breakers), 2012

 

Kinodvor:

17:00 PANORAMA: Ugrabitev (Kapringen ), 2012

19:15 PANORAMA: Gloria (Gloria), 2012

21:30 KRALJI IN KRALJICE: Zagrnjena zavesa (Pardé), 2013

 

Kino Komuna:

17:00 PREDPREMIERE: Mlada in lepa (Jeune & Jolie), 2013

19:00 KRALJI IN KRALJICE: Camille Claudel 1915 (Camille Claudel 1915), 2013

21:15 PREDPREMIERE: Preteklost (Le passé), 2013