Mesto Metelkova:

 

A-Infoshop ob 20:00: Veganska večerja

Danes bodo dekleta, zaveznice bloga Ko zadiši z Vrtače, za vas pripravila večerjo, ki so jo vsekakor zaznamovala potovanja in "tuje" dežele. Na meniju bo malo Tajske, malo Indije, malo Turčije in veliko ljubezni do hrane. Kaj bomo torej jedli? Basmati riž bomo opremile z zelenjavnim curry-jem s kokosovim mlekom, palak paneer-jem s tofujem ter dalom. Zraven se bo pridala še solata. Za piko na i pa bo poskrbela ananasova zvrnjenka..

 

Jalla Jalla 20:00: TORKPEDO>>>»Gomorrah (2008)«

 

Menza pri koritu ob 21:00: Cirkus kabare bestial. Cirkuška predstava. Prost vstop. Organizacija: Menza pri koritu.

 

Klub Gromka ob 21:00: Specialka: AUTHOR & PUNISHMENT (ZDA) + HEXENBRUTAL (Slo) >> Specialka pred začetkom poletja pripravlja posebno, celovito glasbeno-umetniško doživetje. Nastopil bo namreč Tristan Shone, ki glasbo ustvarja pod imenom Author & Punisher. Za domačo podporo bo poskrbela zasedba Hexenbrutal.

 

Glasba Izven:

 

Center sonoričnih umetnosti Vodnikova domačija ob 20:00: Ivanuša & Kugler – "Whitman"

Drago Ivanuša - harmonika, računalnik

Enos Kugler - bobni

Komposter (Luka Umek, Akaša Bojić) – vizualije

Vstopnina: 10 €, za upokojence, študente in brezposelne (ob dokazilu) 7 €.

Duo sestavljata skladatelj, harmonikar in pianist Drago Ivanuša, ki ga poznamo po njegovi filmski glasbi ( V leru, Kruh in mleko, Ruševine, Cirkus fantasticus, Srečen za umret…) in glasbi za gledališče (več kot sto predstav- režiserji in koreografi Dušan Jovanović, Sebastijan Horvat, Iztok Kovač, Meta Hočevar…) in bobnar Enos Kugler, ki ga srečamo v zasedbah Fake Orchestra, Sekou Kouyate Experience …

Tretji, virtualni član zasedbe je s svojimi pesmimi ameriški pesnik 19. stoletja Walt Whitman, ki je s vojim delom revolucionarno zaznamoval ameriško in svetovno književnost. Velja za začetnika moderne poezije, ki je močno vplivala na kasnejše ustvarjalce, med drugim beatniško generacijo avtorjev sredi 20. stoletja.

Ivanuša & Kugler postavljata Whitmana v središče svoje glasbe, igrata se z besedami, ki jih Ivanuša reproducira s pomočjo midi harmonike, z ritmi in za Whitmana tako značilnimi naštevanji.

V 21. stoletju se civilizacija vrača k duhovnosti, po koncu sveta se začenja nov svet in Whitmanova poezija z glasbo dua Ivanuša & Kugler je pravi uvod v to novo.

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta in uvod v dogodke Godibodi:

B&T Music z gosti, Uršula Ramoveš in fantje iz Jazbecove grape

Odprtje fotografske razstave v okviru festivala Godibodi 2013 in glasbenega cikla Sozvočja sveta

B&T Music z gosti

Breda Božič - glas

Tilen Stepišnik - klasična kitara

Janez Moder - akustična bas kitara

Robert Rebolj – bobni

Predstavljene bodo avtorske pesmi, ki sta jih Breda in Tilen ustvarila v zadnjem letu. Njuno glasbo lahko najbolje opišemo z besedami nagajiv šansonski pop.

&

Uršula Ramoveš in fantje iz Jazbecove grape

Uršula Ramoveš - vokal

Joži Šalej - vokal, harmonika

Metod Banko - vokal

Na koncertu bo pevka Uršula Ramoveš v družbi članov svoje vokalne skupine Fantje z Jazbecove grape predstavila skladbe s svoje nove plošče 'Talisman'.

Sledil bo Celični Etno jam.

&

Fotograf Bojan Stepančič glasbeno kulturno dogajanje v Celici spremlja že veliko let. Nekatere najlepše koncertne utrinke iz minulih festivalov bo predstavil na razstavi v osrednjem hodniku Celice. Po odprtju sledita koncerta zasedb B&T Music in gosti ter Uršula Ramoveš in fantje z Jazbecove grape (glasbeni večer se začne kot sicer Sozvočja sveta - ob 21. uri).

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

Lutkovno gledališče, kulturnica, ob 19:00: Sovji grad

Sovji grad je ena od dveh v celoti ohranjenih predstav iz bogate lutkovne zapuščine Milana Klemenčiča, slikarja, fotografa, scenografa, kostumografa, predvsem pa očeta slovenskega lutkovnega gledališča.

Igra, ki je svojo premierno uprizoritev doživela leta 1936 v njegovem gledališču Miniaturne lutke, prinaša v naš čas neko žlahtno patino, tako značilno za staro dobro iluzionistično marionetno gledališče, ki s Klemenčičevo mojstrsko pisavo navduši tudi današnjega gledalca. To je igra o zakletem vitezu in Gašperčku Larifariju, nepogrešljivem junaku starih lutkovnih odrov, burkežu in premetencu, ki najde izhod iz še tako zapletenega položaja. Tokrat iz potepuških cunj zleze v ministrski frak, a se zaradi svoje objestnosti spet znajde na cesti – pred pragom svoje zveste Marjetke. Kar pa tudi ni slabo. Jutri bo poroka!

Režiser: Matjaž Loboda

Avtor: Franz Pocci – Milan Klemenčič

Priredba: Matjaž Loboda

Prevod in priredba: Miran Jarc

Prevod in priredba prologa: Anton Debeljak

Likovna podoba: Milan Klemenčič

Glasba: Borut Lesjak

Lektura: Magda Lojk

Oblikovanje luči: Božidar Miler

Nastopajo: Miha Arh, Asja Kahrimanović, Matevž Müller k. g., Karel Brišnik/Rok Kunaver, Alenka Pirjevec/Irena Zubalič Žan

Za klavirjem: Davor Herceg k. g./Jože Šalej k. g.

Vodja predstave: Božidar Miler/Alojz Sedovnik

Scenski tehnik: Alojz Milošič

Izdelava lutkovnih kopij: Jože Lašič, Zoran Srdić, Tiziana Alberton

Poslikava lutkovnih kopij: Iztok Bobić, Tiziana Alberton

Kostumska oprema lutkovnih kopij: Sandra Birjukov, Sarah Brown, Marjeta Valjavec

Navezava lutkovnih kopij: Iztok Bobić, Zala Kalan

 

MGL ob 19:30: Ženske na robu živčnega zloma

SNG Drama ob 19:30: Tri sestre

Izvajalci glasbe na posnetku: Mislav Pavlin (violina), Stanko Juzbašić (kitara, baskitara, trobenta), Davor Rocco (snemalec).

V glasbi za uprizoritev je uporabljen motiv Poeme Op. 39 Zdeněka Fibicha (1850–1900).

Za prijazno pomoč se zahvaljujemo profesorjema Dušanu Kranjcu in Karolini Šantl Zupan ter dekanu Andreju Grafenauerju (Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani).

Čehov je pisal svoj po obsegu skromen, a pomemben dramski opus v prelomnem času, ki je bil priča odhajanju starega in na katerega obzorju se je že začelo zarisovati novo. Kljub temu pa spremembo, ki se je dogajala takrat, dojemamo kot tako šele s časovne distance, z védenjem o radikalnih zgodovinskih dogodkih. Prelom nikoli ni nenaden, rez ni nikoli čist in tudi nobena menjava se ne zgodi dobesedno čez noč. In prav ta vmesni čas, to menjavo tematizirajo igre Čehova, najbolj večplastno in hkrati najbolj subtilno nemara prav Tri sestre. Glavne vloge Čehov ni podelil kateri od sester in tudi ne njihovemu bratu, glavno vlogo igra – čas, ki nezadržno teče in katerega tek zaznavamo le po "zunanjih" dogodkih. Osebe v igri, ki zajema dobo štirih let, kakor da se ga ne zavedajo, kakor da ne prepoznajo tistega, kar jih določa, kakor da ne znajo suvereno podeliti smisla svojemu življenju. Jim je nemara vendarle bolj udobno le hrepeneti in živeti v utopičnem svetu neizpolnjenih želj?

Slovensko mladinsko gledališče ob 20:00: Ljubezen Nedolžnost v sedemdesetih minutah

Ljubezen, sovraštvo, agresivnost, nasilje kot del iracionalne človeške intime.

Režija: András Urbán

Opis

Režiser András Urbán bo prvič režiral v Sloveniji. Zadnja leta v Subotici vodi gledališče Kosztolányi Dezső, ki je postalo najuspešnejša in najbolj inovativna gledališka skupina v regiji. Predstave tega gledališča sodelujejo na vseh pomembnih festivalih v Srbiji in na Madžarskem, nekatere so bile večkrat nagrajene, saj jih odlikujejo idejna in estetska svežina, družbeni angažma in izvrstna, požrtvovalna igra njegovega igralskega ansambla. Urbánove predstave iz zadnjih let so Brecht – The Hardcore Machine, Dogs and Drugs, Drakula, Marat The Sade itd.

V predstavi Ljubezen (Nedolžnost v sedemdesetih m inutah) se bo skupaj z igralkami in igralci Slovenskega mladinskega gledališča posvečal ljubezni in sovraštvu kot temeljnima motivacijskima stanjema našega duha in zavesti. "Vsi vidiki nasilnega bivanja vključujejo tudi tistega, ki to prenaša. Prenašamo sistem, civilizacijo, znanje. Umetnost je akt, ki ga prenašamo. Konvencija je fenomen, ki ga prenašamo. Gledališki jezik je sredstvo govora, ki ga ravno tako prenašamo. Boj med različnimi jeziki je vseobsegajoča norost, in kot takšna proizvaja svoje junake in žrtve. Tehnokracija je temeljni moment civilizacijskega nasilja. Informacija je bolezen. Informiranost je moč. Avtoriteta je iracionalna. Informirana avtoriteta je manipulator. Gledališče je jezik manipulacije … Vendar pa je vse to zaobseženo (tudi) v ljubezni. Vse to je ljubljeno. Gledališko dejanje nastane v odnosu med dogajajočim se v danem prostoru in času in opazovalcem, gledalcem. Ta odnos je intimen." (András Urbán)

SiTi Teater ob 20:00: Nežka se moži

"Ženska" varianta Linhartove komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi je igra Vinka Möderndorferja z duhoviti dialogi, iskrivim besednim zakladom in nepričakovanimi komičnimi obrati.

Že naslov najnovejše igre Vinka Möderndorferja Nežka se moži (2009) kaže, da se je avtor navdihoval pri znamenitem delu Antona Tomaža Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Iz klasičnega Matička so vzeta tudi imena nastopajočih oseb (Matija, Neža, Tonči) in ena najbolj znanih komičnih situacij. Toda moderni Matiček ni mlad grajski služabnik, temveč slavist v zrelih srednjih letih, ki si služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z malce mlajšo Nežo sta sveže zaljubljen par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Njuno srečo zmoti Nežin bivši, uspešen trgovec z avtomobili, ki se nekega popoldneva, ko je Neža za hip sama doma, pojavi pri njiju in zahteva svojo ljubo nazaj …

Duhoviti dialogi, iskriv (ljubkovalni in erotični) besedni zaklad in nepričakovani komični obrati odlikujejo to sodobno ljubezensko travestijo, ki je prejela nagrado za žlahtno komedijo po izboru občinstva v okviru celjskega festivala Dnevi komedije 2012, njen avtor Vinko Möderndorfer pa nagrado za Žlahtno komedijsko pero na festivalu Dnevi komedije Celje 2010.

Dolžina predstave: 90 minut



Šentjakobsko gledališče ob 20:00: Da, gospod Premier, režija Boris Kobal - za izven

Komedija

Režija: Boris Kobal

Prevod: Iris Žnidarič

Lektorica: Rudenka Nabergoj

Scenografija: Ana Rahela Klopčič

Kostumografija: Bojan Vister, Boris Kobal

Izbor glasbe: Boris Kobal

Igrajo:

Jim Hacker, premier..........Damijan Perne

Bernard Wooley, državni sekretar..........Bojan Vister

Sir Humprey Appelby, vodja kabineta..........Srečko Kermavner

Claire Sutton, posebna politična svetovalka..........Tina Tavčar

Veleposlanik Kumranistana..........Janez Vlaj

Jeremy Burnham, generalni direktor BBC-ja..........Grega Usenik

Simon Chester, napovedovalec BBC-ja..........Marko Skok

Robin Simpson, glas novinarja BBC-ja, snemalec..........Tomaž Cvar

O predstavi:

Večkrat nagrajena svetovna gledališka uspešnica, ki temelji na tudi pri nas predvajani televizijski nanizanki z istim naslovom, končno prihaja na slovenski oder. Stari znanci, novi zapleti. Znova se znajdemo v družbi premierja Velike Britanije in njegovih najožjih sodelavcev. Ob vsakodnevnih težavah (brezposelnost, širitev EU, globalno segrevanje…), ki jih bolj ali manj spretno rešujejo v splošno – in predvsem osebno – korist, in ob nenehnem spletkarjenju se morajo spoprijeti z na videz nerešljivo zadrego: da bi izpeljali več milijard vreden posel z naftno bogato državo Kumranistan, morajo zadostiti nezaslišanim zahtevam njihovega zunanjega ministra. Kako izpeljati umazan posel in ob tem ostati čist? Razplet je presenetljiv …

 

Galerija ŠKUC ob 20:00: Digitalne premestitve 4

Vljudno vabljeni na otvoritev razstave Digitalne premestitve 4 v torek, 21. maja 2013, ob 20. uri v Galeriji Škuc.

Letošnja razstava Digitalne premestitve ima poseben pomen, saj bo v Galeriji ŠKUC tokrat že četrta razstava novomedijskih projektov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje iz Ljubljane. V treh letih je bilo skupaj realiziranih trideset intermedijskih projektov, pri katerih je sodelovalo enaintrideset študentov akademije in šestinšestdeset sodelavcev - programerjev Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani iz Laboratorija za računalniški vid.

Vsa ta leta smo razvijali in izumljali nove modele produkcije in mreženja povezav ter načrtovali nove strategije predstavitev in premeščanja projektov iz laboratorijev v galerijske in druge javne prostore v Ljubljani. Da bi si tudi v bodoče zagotovili možnosti za prezentacije raziskovalnih projektov, ki zahtevajo visoko raven znanja in kompetenc za individualno in skupinsko umetniško delovanje, smo se pred iztekom tega ciklusa povezali s Fakulteto za elektrotehniko, z Laboratorijem za robotiko. Na interdisciplinarnem kolokviju (delavnici), ki je poleg predstavitve umetniškega koncepta vključeval še predstavitev znanstvenih metod, smo skupaj realizirali 7 robotskih projektov.

Gre za izjemen projekt, ki odpira paradigmo interdisciplinarnega študija, v našem primeru s področja umetnosti medijev in znanosti. Na razstavi DIGITALNE PREMESTITVE 4 v Galeriji Škuc bodo predstavljeni le trije projekti, medtem ko bodo vsi predstavljeni v KSEVT-u, kulturnem središču vesoljskih tehnologij v Vitanju letos jeseni pod naslovom ARTROBOLAB. Tam želimo prestaviti raziskovalni modul, ki preči različne pedagoško-raziskovalne-umetniške koncepte. Poleg osmih študentov ALUO je pri tem projektu sodelovalo devetnajst študentov Fakultete za elektrotehniko, devetnajst mentorjev-supervizorjev in predavateljev iz iste fakultete ter iz Fakultete za računalništvo in informatiko, Inštituta Jožef Stefan, URI in ABB.

Letošnjo selekcijo je zato treba gledati v smeri prihodnosti, ko ne bo več vprašanja, zakaj so ti novomedijski projekti bolj umetniški kot znanstveni. Začeli smo odpirati vmesni prostor dialoga za spraševanje o bistvu znanstvenega v umetnosti in umetniškega v znanosti.

KRISTJAN DOLENC, DAVID PIRNAT, MAŠA ŽELJKO: "Čustva I.,II.,III."

Skupinska interaktivna video instalacija nudi referenčni okvir gledalcu, ki se znajde v polju identifikacije s posameznimi osnovnimi čustvi. Gledalec se vplete v mrežo nenehnega komunikacijskega toka spreminjanja občutja kot nematerialne entitete in kot performans v sedanjosti potencialnega časa.

KLARA KOTNIK: "Free speech area"

Gre za interaktivno postavitev v galeriji in hkrati v javnem prostoru mesta. Udeleženec je "biti-v-svetu" priključen na novomedijske komunikacijske naprave, ki mu omogočajo interes in vključenost v aktivno sodelovanje pri trenutnih protestnih dogodkih.

ERIKA PAVLIN: "Iz Ilustracije v interaktivno instalacijo"

Pametna miza temelji na učnih vsebinah, ki mladim obiskovalcem omogočajo sestavljanje sestavljank prek interaktivnega zaslona.

Podoba je sestavljena s pomočjo intersubjektivnosti kot srečanje med opazovalcem in sliko. Program bo tudi javno dostopen in ga bo mogoče uporabljati v ustanovah za učence z posebnimi potrebami.

INGRID ROZMAN: "Glasbeni mlinček"

Robotski novomedijski objekt, ki želi znanstveno paradigmo prenesti v etično-estetsko in tako ustvariti tri ekologije: okoljsko,družbeno in mentalno. Za osnovo vzame Dalijevo sliko "Goreča žirafa" in jo reciklira z odsluženimi komponentami PC-ja, ki reprogramirane ustvarjajo melodijo.

DAVID WRATNY: "Pogled dvojnega zrcala"

Interaktivna novomedijska instalacija, pri kateri je gledalec digitaliziran in umeščen v prostor metjejske klasične slike. Vsemu vlada realni čas. Interaktivni vmesniki sami dokončajo delo, obenem pa "tukaj in zdaj" opozorijo in relativizirajo vprašanje resničnega in umišljenega.

DAVID WRATNY: "Ulice Pirana"

V interaktivni prostorski instalaciji obiskovalec vstopa v poglede mesta kot kurzor, ki ga globinsko zaznava "kinect". Projekt je hkrati interaktivna video projekcija in aktualni označevalec, ki proizvaja subjektiviteto.

MONIKA ZABRET: "Kitajski horoskop"

Risba se konstituira kot metafora v smislu preoblikovane reprezentacije, ki sprejemniku omogoča videnje univerzalnih besednih podob - algoritma kot vizualne poezije, ki jo proizvaja program.

TJAŠA ZMRZLAK: "Postrešček sovpadanja"

Interakcija med robotom-sopotnikom in človekom-obiskovalcem. V tehnoperformansu robot iz svojega programa razvije glasbilo iz kozarcev z različno količino tekočine in jih odigra vsakič v drugačnih višinah tonov kot koincidenco matrico.

Kompleksni laboratorijski eksperiment se tokrat preseli v galerijski prostor.

 

Galerija Kresija ob 18:00: Okrogla miza: "Arhitekturna fotografija"

Še vedno velja, da mora arhitekturna fotografija stavbe prikazati v najlepši luči? Ali pa se je njena vloga v zadnjem času spremenila?

Pogovarjali se bomo o tem, kaj pomeni arhitekturna fotografija danes, s čim se ukvarja, kakšne so njene zadrege. Spraševali se bomo, kakšni so svetovni trendi in na kakšen način jim sledimo v Sloveniji.

Povabili smo ugledne goste, arhitektko in kritičarko dr. Petro Čeferin, arhitekta Boštjana Vugo, fotografa Mirana Kambiča, urednika revije Fotografija Jana Babnika in arhitekturno kritičarko in prevajalko Kristino Dešman, ki bo pogovor tudi moderirala.

 

Kiberpipa ob 19h: kiberkino

Če je prihodnost že tu, kaj pride za njo? Želve, singularni ritmi, razorožujoča ženskost, spoznavanje sveta, nežnost, vedeži, telo, poezija, bradati možje, spanec, ekstaza, deljenje imaginacij, sladka energija, ... in še kaj. (Post)newtonski eksperiment: koliko je možnosti in načinov, da se 5 teles, ki iz iste točke potuje z različno hitrostjo in v nedoločene smeri, ponovno sreča?

Tokratni Tribunin dogodek bo potekal v izvedbi Nike Arhar, Pie Brezavšček, Katje Čičigoj, Saške Rakef in Jasmine Založnik.

 

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 19:30: Gluscht: Predstavitev Antologije sodobne švicarske književnosti

Erica Pedretti, Raphael Urweider

Dogodek bo simultano prevajan v slovenščino.

Predavanje s sočasnim prevajanjem; prevzem slušalk pri vhodu v dvorano petnajst minut pred začetkom z osebnim dokumentom ali plačilom 10 EUR kavcije.

Moderira: Vesna Kondrič Horvat

Ob izidu Antologije sodobne švicarske književnosti, ki bo v maju izšla v zbirki Antologije Vilenice pri Društvu slovenskih pisateljev, bosta v Ljubljani in Mariboru gostovala Erica Pedretti, nagrajenka Vilenice 1999, ter prejemnik nagrade na lanskoletnem prvem festivalu poezije v Zürichu Raphael Urweider. Z njima se bo ob pogovarjala urednica antologije prof.dr. Vesna Kondrič Horvat.

Erica Pedretti (1930), rojena v Šterberku nemškim staršem, je morala leta 1945 zapustiti češko domovino in je s transportom Rdečega križa prišla v deželo svoje babice, v Švico, kjer je od leta 1946-1950 obiskovala Šolo za umetno obrt in se izučila za srebrarko. Družina je imela le prehodni vizum in je morala leta 1950 državo zapustiti. Odšli so v ZDA. V New Yorku je Erica Schefter dve leti delala kot srebrarka, potem se je vrnila v Švico in se poročila z nekdanjim sošolcem, pisateljem in slikarjem Gianom Pedrettijem. Družina je najprej živela v Engadinu, leta 1974 pa so se preselili v francoski del Švice. S številnimi nagradami ovenčana kiparka, slikarka in pisateljica ustvarja različna prozna dela v nemščini. Leta 1984 je za izsek iz romana Valerie oder das unerzogene Auge (Valerie ali nevzgojeno oko, 1986) prejela Ingeborg-Bachmann-Preis, med več nagradami za roman Engste Heimat (Najožja domovina 1995) pa je tudi Vilenica.

Raphael Urweider (1974) je rojen v Bernu, odraščal pa je v Bielu. Po študiju germanistike in filozofije na univerzi v Freiburgu/Fribourgu je absolviral šolo jazza v Bernu, kjer danes tudi živi in vodi gledališče Schlachthaus Theater Bern. Urweider je lirik, prevajalec, glasbenik in rapper (nastopa tudi s hip-hop skupino). Glasba pa močno vpliv tudi na njegovo poezijo. Od maja 2012 je predsednik združenja švicarskih pisteljev AdS (Autorinnen und Autoren der Schweiz). Lani je prejel drugo nagrado na festivalu poezije v Zürichu, pred tem pa že številne odmevne nagrade: leta 1999 Leonce- und-Lena-Preis, leta 2000 literarno nagrado kantona Bern za zbirko pesmi Lichter in Menlo Park (Luči v parku Menlo, 2000), leta 2002 je na tekmovanju Ingeborg Bachmann v Celovcu prejel nagrado 3-sat-Preis, leta 2004 pa nagrado Clemens-Brentano-Preis. Za zbriko pesmi Alle deine Namen (Vsa tvoja imena, 2008) je leta 2009 prejel nagrado Schillerpreis.

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Pogovor z ustvarjalcem: Miran Erič

Pogovor z avtorjem knjige Likovne besede: Ljubljanica osebno iz zbirke Ljubljana osebno, alternativni vodič Miranom Eričem, pionirjem podvodne arheologije v Sloveniji, ki je svojo raziskovalno strast posvetil reki Ljubljanici, ki velja za eno najbolj čaščenih rek v Evropi in še vedno predstavlja bogat vir arheoloških najdb; dogodek bo potekal v soorganizaciji uredništva zbirke Ljubljana osebno, alternativni vodič in revije Likovne besede.

Reka Ljubljanica velja za eno najbolj čaščenih rek v Evropi in še vedno predstavlja bogat vir arheoloških najdb. Z iskreno zavzetostjo raziskovalca, za mnoge prezrtega sveta, nam bo Miran Erič po več kot tridesetletnem vračanju v Ljubljanico s stotinami potopov med drugim predstavil tudi dva izjemno dragocena predmeta, ki ju je prav njemu v roke izročila Ljubljanica: 45.000 let staro paleolitsko leseno konico in rimsko tovorno ladjo, kakršne svet še ni videl.

Izzid publikacije je omogočila MOL.

O avtorju:

Miran Erič (1959, Maribor) je akademski slikar in magister arheologije. V 80-tih letih je z mednarodno ekipo (Oliver Isler, Arne Hodalič, Luigi Cassati in drugi) sodeloval pri podvodnem snemanju zgodbe o človeški ribici. Magistriral je z nalogo Moker les iz arheoloških najdišč v Sloveniji in je avtor številnih strokovnih člankov. Zaposlen je na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kot potapljač, član Skupine za podvodno arheologijo, pa aktivno sodeluje v mnogih domačih in tujih podvodnih arheoloških projektih.

O zbirki LJUBLJANA OSEBNO, alternativni vodič:

Revija Likovne besede je leta 2009 v sodelovanju z Oddelkom za kulturo MOL začela z izdajanjem nove zbirke alternativnih vodičev po Ljubljani, Ljubljana osebno. Knjižice žepnega formata so dvojezične (v slovenskem in angleškem jeziku), opremljene z izvirnim slikovnim gradivom, doslej je izšlo osem naslovov.

Osnovna ideja pri zasnovi zbirke izhaja iz današnjega dojemanja urbanega prostora, ki se je zaradi intenzivne razvojne dinamike in družbenih sprememb temeljito spremenilo. Posledično so se spremenili tudi naši osebni prostori, tako telesni kot mentalni. Danes mesto ponuja različno paleto stilov in podob, izmed katerih lahko vsak posameznik izbere ali ustvari svojega. Generalni, reprezentativni pogled na mesto, ki predstavlja splošno priznane umetnostne in arhitekturne spomenike zato preprosto ne zadošča več.

Z zbirko alternativnih vodičev ponujajo ozaveščeno percepcijo mesta – skozi osebno izkušnjo senzibilnih posameznikov, ki ponujajo stilsko in vsebinsko zanimive mikro poglede na Ljubljano. Vsako leto je k sodelovanju povabljen tudi avtor ali umetniška skupina iz tujine. Zbirka je izvirna dopolnitev običajnih turističnih vodičev.

 

Kino Šiška, Kamera ob 20:00: I SPY WITH MY INSTA EYE

Mednarodna razstava Instagram fotografij

vstopnine ni

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: Večer Združenja filmskih snemalcev Slovenije/Posvečeno: Žare Tušar

19:00 Ob stoletnici rojstva Jožeta Galeta

Sestra, Jože Pogačnik, Slovenija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 13'

Requiem, Dušan Povh, Slovenija, 1960, 35mm, 1.37, čb, 10'

Družinski dnevnik, Jože Gale, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, čb, 79'

Smrekar (Stane Sever) je prezaposlen mož, ki ima petindvajset funkcij, med drugim je sanitarni inšpektor in predsednik krajevnega odbora socialistične zveze, ki se zavzema za to, da bi njihova soseska dobila otroško igrišče, vrh tega pa doma kuha in pomaga sosedom. Njegova žena Mara (Vladoša Simčič) je učiteljica, hčerka Ana (Anka Cigoj) je pravkar diplomirala, sinova pa sta majhna navihanca. Ker se poredko vidijo, si v družinski dnevnik pišejo sporočila. Lahkotna komedija o zagatah sodobne družine.

21:00 Večer Združenja filmskih snemalcev Slovenije/Posvečeno: Žare Tušar

Romanca o solzi

Matjaž Klopčič, Slovenija, 1961, 35mm, 1.37, barvni, 18'

Po isti poti se ne vračaj

Jože Babič, Slovenija, 1965, 35mm, 1.37, čb, 91'

Zvečer se pred gostilno pretepajo; bosanska sezonska delavca Mačor (Davor Antolić) in Abdu (Ljubiša Samardžić) zbežita čez železniške tire in zasopla obstaneta. Mačor se začne spominjati, kako je prišel v Slovenijo: v njihovi vasi je nekdo iskal delavce za gradbišče in Ibro oziroma Mačor, kot ga kličejo zaradi njegove telesne spretnosti, se je prijavil, ker je potreboval denar za poroko. Socialna drama o ekonomskih emigrantih.

Projekciji sledi pogovor z direktorjem fotografije Žaretom Tušarjem, ki ga vodi Radovan Čok.

 

Kinodvor:

16:45 Holy Motors, Léos Carax, Francija/Nemčija, 2012, 35 mm, 115'

Devet za ceno enega! Holy Motors je 'film atrakcije', v katerem devetnajsto stoletje sreča enaindvajseto. Ekstravaganten. Blazen. Fantastičen. Edinstven. Nezaslišan. Cinefilski. Slavospev in hkrati rekviem mehaničnemu svetu. Da ne bo pomote: zadnji film Léosa Caraxa lahko doživite le v kinu.

19:00 Randevu s francoskim filmom: Minister (L'Exercice de l'État), Pierre Schoeller, Francija/Belgija, 2011, 35 mm, 115'

Minister je nenavaden in intriganten prikaz zakulisnih dogajanj v svetu visoke politike, kjer ves čas prihaja do navzkrižja med javnimi in zasebnimi interesi. Film, v katerem je naslovno vlogo mojstrsko odigral stalni sodelavec bratov Dardenne Olivier Gourmet, je prejel nagrado filmskih kritikov v sekciji Posebni pogled na festivalu v Cannesu.

21:15 Plesalka v senci (Shadow Dancer), James Marsh, Irska/Velika Britanija, 2012, DCP, 101'

Plesalka v senci je napet psihološki triler o ženski, ki je zavoljo svojega sina prisiljena izdati vse, v kar verjame. Film, umeščen v Belfast devetdesetih let, je režiral oskarjevec James Marsh (Človek na žici).

Mala dvorana ob 20:00:

Nekoč je bila dežela pridnih, Urša Menart, Slovenija, 2012, HDcam, 78'

V obdobju 1977–1991 se je tako v slovenskem kot v jugoslovanskem prostoru izoblikovala podoba Slovenije kot zelene, demilitarizirane in miroljubne dežele pridnih ljudi, v kateri je drugačnost ne le dovoljena, ampak tudi zaželena. Dokumentarni film Nekoč je bila dežela pridnih na duhovit način pripoveduje zgodbo o tem, kako je s pomočjo umetnosti, pop kulture in oglaševanja nastajala ta specifična podoba Slovenije, hkrati pa dokumentira spremembe, ki so v zadnjem času pripeljale do povsem drugačnega razumevanja narodne identitete.

 

Kino Komuna:

17:00 Ljubimci nad oblaki (Los Amantes Pasajeros), komedija, Pedro Almodovar, Španija, 2012

19:00 Ljubimci nad oblaki (Los Amantes Pasajeros), komedija, Pedro Almodovar, Španija, 2012

21:00 Ljubimci nad oblaki (Los Amantes Pasajeros), komedija, Pedro Almodovar, Španija, 2012