Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri

Slovensko vegansko društvo

- Glavna jed

makaroni z zelenjavno bolognese omako

- Solata

zeljna solata s stročnicami

- Pijača

presenečenje

- Sladica

presenečenje

Prispevek za sestavine: 2€

 

Klub Gromka ob 20:00: LUD Literatura: »Domov se vračamo, da bi si odpočili od drugih« – glasbena improvizacija slika Prišleka

 

Menza pri koritu ob 22:00: Marko Petrušič: The Music of Bud Powell (Bud Powell in njegova glasba). Predstavitev albuma.

Pred kratkim je pri ljubljanski založbi Jazz & Blues records izšla nova plošča Marka Petrušiča The Music of Bud Powell oz. Bud Powell in njegova glasba. Na plošči je dvanajst skladb Buda Powella in tri avtorske Marka Petrušiča. Gre za največjega pianista bebopa in enega največjih jazzovskih pianistov vseh časov. Za Milesa Davisa je bil Bud Powell največji pianist na svetu v jazzu in klasiki. Imel je težave z drogami in se zdravil za shizofrenijo z elektrošoki. Ko je psihiatru povedal, da je napisal več kot 600 jazzovskih skladb, je ta to označil za iluzije veličine.

Marko Petrušič - klavir;

Nikola Matošić - kontrabas;

Iztok Repovž - bobni.

Vstopnina: 3 €.

 

Glasba Izven:

 

Stanovska dvorana, Ljubljanski grad ob 19:00:

Gal Faganel, violončelo; Caleb J. Harris, klavir

6. koncert cikla Zvoki klasike

Cikel Zvoki klasike letos vstopa v svojo drugo sezono. Lani smo na desetih koncertih predstavili priznane slovenske izvajalce, ki so se že izkazali kot odlični glasbeniki. V letu 2013 bomo gostili dva izvrstna tuja umetnika ter priznane slovenske ustvarjalce.

Gal Faganel, violončelo

Caleb J. Harris, klavir

Zadnji koncert cikla Zvoki klasike prinaša srečanje s slovenskim violončelistom, ki živi in dela v Združenih državah Amerike. Ko mu je bilo tri leta, je Gal Faganel nepreklicno izjavil, da bo igral violončelo. In tako se je tudi zgodilo! Študiral je v tujini, danes pa je priznani profesor violončela na Univerzi v Severnem Koloradu. V svojem repertoarju ima tudi vrsto slovenskih del, ki so zapisana na dveh zgoščenkah. Je prvonagrajenec več mednarodnih tekmovanj, pa tudi odličen pedagog. Na recitalu v svojem domačem mestu se predstavlja s prijateljem, odličnim pianistom Calebom J. Harrisom, ki je tudi solist, dirigent in spremljevalec solopevcev.

PROGRAM:

L. van Beethoven: Sonata v C-duru, op. 102, št. 1

F. Mendelssohn-Bartholdy: Sonata za violončelo in klavir v B-duru, op. 45

……

B. Martinů: Variacije na slovaško temo

J. Brahms: Sonata za violončelo in klavir v F-duru, op. 99

Cena vstopnice za posamezni koncert: 10,00 €, 7,00 €*



Cankarjev dom, Slovenska filharmonija ob 19:30: Ansambel Hilliard

Srebrni abonma in za izven Doživetje duha

David James, kontratenor

Rogers Covey-Crump, tenor

Steven Harrold, tenor

Gordon Jones, bariton

Program: Pesmarica Hilliardov

Dela neznanih evropskih avtorjev 13. in 14. stoletja

Vače Šarafjan, Lord who made the spring run

Walter Frye, So ys emprentid; Ave Regina

Sheryngham, Ah! Gentle Jesu

William Cornysh, Ave Maria Mater Dei

Katja Čemberdži, Iz Psalma 69

Maximilian Schnauss, Heterofonija

John Cage, Litany for the whale

Arvo Pärt, Most Holy Mother of God

Guillaume de Machaut, Gloria iz Notredamske maše

Ansambel Hilliard se vpisuje med legendarne angleške zasedbe, ki z izbiro programa, vrhunsko interpretacijo ter posebnim posluhom za čas in prostor na koncerte privabijo širok krog poslušalcev. Angleški vokalni kvartet si je nadel ime po elizabetinskem slikarju iz 15. stoletja Nicholasu Hilliardu, od ustanovitve leta 1974 pa ga sestavljajo kontratenorist, dva tenorista in baritonist. V dolgoletnem delovanju v zasedbi ni bilo veliko menjav, občudovanja vredno pa je bilo plemenitenje programa. Ansambel Hilliard se je na začetku poti uveljavil kot specializirani ansambel za staro glasbo, kmalu pa je svoj program usmeril v iskanje stičišč stare in nove glasbe, v zlitja sodobnih barv s starodavnim izročilom. Med svetovne glasbene uspešnice se je vpisalo njegovo sodelovanje z norveškim saksofonistom Janom Garbarkom. Ekskluzivni posnetek Officium je osvojil kar pet platinastih plošč in se uvrstil celo na vrhove lestvic popularne glasbe. Programsko težišče Ansambla Hilliard ostaja glasba srednjega veka in renesanse, posebno pozornost pa kvartet namenja stvaritvam skladateljev Pärta, Cagea, Bryarsa, Kančelija, Holligerja, z velikim posluhom pa vedno znova odkriva nova skladateljska imena in jih spodbuja z naročili novih del.

Koncerti Ansambla Hilliard so doživetje duha in svetovljanskih obzorij. V prvem delu tokratnega programa sta v izročilo angleške srednjeveške glasbe vtkani skladbi prodornega armenskega ustvarjalca Vačeta Šarafjana ter ruske pianistke in skladateljice Katje Čemberdži. V sredici francoskega in italijanskega srednjega veka v drugem delu je ansambel Hilliard z brezčasnimi deli Johna Cagea, Arva Pärta in obetavnega mladega nemškega skladatelja Maximiliana Schnaussa zgradil most med preteklostjo in sodobnostjo.

 

Sonica – festival tranzitornih umetnosti:

Gosposvetska 12 (bivša ribiška trgovina):

20:00 Razstava:

Jan Vormann: SLEM 4b: Soapbubble Life Extension Machine 4b / Instalacija

Izbrani milni mehurček je postavljen na stojalo v središču naprave. Ta ga vzdržuje s konstantnim tokom raztopine za milne mehurčke, ki mehurčku preprečuje, da bi dehidriral ali se razpočil. Tako konzerviran milni mehurček je obstojen več kot deset ur. Vormann na ta način konzervira prehodno formo, iz nje ustvari objekt, v katerem se na igriv način zrcali vprašanje ohranjanja sodobne umetnosti in tranzitornih umetnin.

Karina Smigla-Bobinski: Untitled Piece / Instalacija

Uršula Berlot: Privlačnosti / Instalacija

Avtorico zanima odkrivanje subtilno zaznavnih, nevidnih, neotipnih, a manifestativno prisotnih urejevalnih principov v naravi in naši percepcijah. Večmedijski projekt Privlačnosti se osredotoča na fizikalen pojav magnetizma, ki ga vizualizira na različne načine – s kinetičnimi objekti, videozapisom, risbami in fotografijami povečanih konfiguracij delcev. Posledice tega nevidnega naravnega delovanja – zvočni in vizualni zapisi premikov namagnetenih delcev – metaforično govorijo o nenavadni notranji ureditvi na videz naključnih ali kaotičnih (naravnih in mentalnih) pojavov in obenem presprašujejo gotovost naših kognitivnih sposobnosti razlikovanja živega in neživega, naravnega in umetnega.

21:00 Irena Tomažin & Lee Patterson / Koncert

Irena Tomažin je plesalka, koreografinja in pevka, večinoma nastopa v plesno-gledaliških predstavah in vokalnih performansih ter koncertih eksperimentalne improvizirane glasbe. Doslej je ustvarila sedem avtorskih vokalno-plesnih projektov (Hitchcockove metamorfoze z Mitjem Reichenbergom, Kaprica, (S)pozaba kaprice, Kot kaplja dežja v usta molka, Ptih s Hanno Preuss, Splet okoliščin z Josephine Evrard, Okus tišine) ter sodelovala z mnogimi režiserji in koreografi doma in v tujini. Od leta 2006 izvaja solistični projekt za glas in diktafone, imenovan iT, s katerim je ustvarila ploščo Crying games. Z njim je nastopala doma in v tujini (festival Rdeče Zore, Break, Sound Explicit – Galerija P74, Ultra hang/Budimpešta, Bratislava, Club 5/Dunaj, Mostar, Dis-patch/Beograd, Interzone/Novi Sad, dvakrat na festivalu Densites/Francija, Sajeta, Druga godba, festival Neposlušno, CultureScapes/Švica, …). Sodelovala je tudi v kolektivu Bast Alda Ivančiča, z Bratkom Bibičem in Borghesio. Redno vodi delavnice z glasom doma in v tujini. Kot improvizatorka redno nastopa na tujih in domačih odrih, sodelovala je z glasbeniki, kot so Tomaž Grom, Christof Kurzmann, Tim Blechmann, Okkyung Lee, Lee Patterson, Xavier Charles, Tetsuya Umeda, Liz Allbee, Christian Kesten, …

 

Teater, razstave, predavanja....:

 

Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, predavalnica 13 ob 17:00: Z glavo skozi zakon: Dnevi Svobodne univerze

Vabljeni na tridnevni posvet o predlogu Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1), s katerim želimo v sklopu Svobodne univerze s predstavitvijo raznolikih mnenj in javno razpravo prispevati k jasnejši predstavi, kam politični odločevalci usmerjajo visoko šolstvo

Predlog Zakona o visokem šolstvu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, uvaja spremembe na številnih področjih in po dvajsetih letih zarisuje nove smernice v razvoju visokega šolstva, ob katerih se odpira vrsta dilem, razlag in tudi zadržkov.

V ta namen v sklopu Svobodne univerze organiziramo tridnevni posvet o predlogu Zakona o visokem šolstvu, s katerim želimo s predstavitvijo raznolikih mnenj in javno razpravo o predlogu zakona prispevati k jasnejši predstavi, kam politični odločevalci usmerjajo visoko šolstvo in kakšne posledice bo to prineslo javnim univerzam in širšemu družbenemu prostoru.

Na posvetu bodo sodelovali:

- Torek, 26. 11. 2013: red. prof. dr. Miro Cerar, izr. prof. dr. Karin Cvetko Vah, red. prof. dr. Monika Kalin Golob, Miha Kosi, mag. Mirjam Kotar, dr. Tomaž Sajovic, asist. dr. Aleksander Sašo Slaček Brlek, red. prof. dr. Goran Turk, vodja sektorja za visoko šolstvo, mag. Mirko Stopar in Timotej Vitez, Odbor za visoko šolstvo, ŠOS

 

Preglov raziskovalni center, Kemijski inštitut ob 17:00: Odprtje 1.faze projekta Znamenja znanja

Predstavitev projekta Znamenja znanja bo v novi stavbi Preglovega raziskovalnega centra Kemijskega inštituta. Ob 17h bo začetek s predavanjem dr. Ellen Levy iz New Yorka Za tem bo Tatjana Pregl Kobe predstavila umetnika Jirija Kočico

Projekt Znamenja znanja (Signs of Science) je bil zasnovan kot del nove stavbe Preglovega raziskovalnega centra Kemijskega inštituta v Ljubljani.

Projekt se ukvarja z razmerjem umetnosti in znanosti na način, ki je bil skozi zgodovino običajen, saj so arhitekti in kiparji sodelovali v samem procesu dela. Pri Projektu Znamenja znanja se je to sodelovanje razširilo tudi na raziskovalce, ki sodelujejo v umetniško-znanstvenem procesu.

Umetniška postavitev Znamenja znanja, ki je vpeta v os zgradbe Preglovega raziskovalnega centra, je nastajala postopoma od konceptualnih zasnov skozi pogovore in dopolnjevanja, dokler nismo razvili posamezne forme in bolj definirali tudi potek dela.

Simbolni vidiki posameznih delov stavbe se vežejo po eni strani na širok, tudi filozofski razmislek o povezavah sedanjega dojemanja znanosti in umetnosti z dojemanjem teh povezav v preteklosti.

Projekt je lociran v os stavbe, stopnišče, katerega pot navzgor, proti svetlobi (velika steklena površina na strehi) ima tudi svojo simbolno vrednost, posebej še, če jo gledamo v luči začenjanja sodobne znanosti v času "razsvetljenja".

Skica prikazuje med drugim celotno shemo kot nekakšno "drevo", ki raste iz temeljev antične misli, vpogleda v fenomene narave na način, ki se zaradi sprejetja logosa loči od kulta, hkrati pa je vseeno povezan s kultom v toliko, v kolikor se filozofija z načeli, ki jih je izpostavil Sokrat (oz. Platon), povezuje z delfsko maksimo, večkrat omenjeno v njegovih dialogih s strani Sokrata: "spoznaj sebe".

 

KOŽ ob 18:00: Impro komedija: spontana poezija – Vid Sodnik, Tomaž Lapajne Dekleva, Andraž Gartner in Peter Frankl

impro komedija

Vabljeni na tkanje poezije v živo! Improvizacijski trubadur poje pesmi, ki prepletajo gledališke prizore. Čisti užitek improvizacije v živo. Pred in z občinstvom. Stopimo skupaj na to zabavno in iskrivo pot! Poezija je vendarle en sam spontan užitek!

 

Knjižnica Bežigrad ob 18:00: Predavanje o presni prehrani, zdravju in boleznih – Milan Hervol

 

Knjigarna FF ob 18:00: Besedna postaja: Definicije Borisa A. Novaka

Boris A. Novak, Definicije (Založba Goga, 2013)

Vzhodnjaška resnobnost haikuja se brati z zahodnjaško sproščenostjo aforizma. Modrost pregovora se obregne ob duhovitost epigrama. Gre za očaranost otroka in nikoli za razočaranost odraslega, če uporabimo spoznanje ene od definicij. (iz spremne besede Mojce Pišek)

S prof. dr. Borisom A. Novakom se bo o pesniški zbirki Definicije, ki prinaša pesmi iz pesnikovega zgodnejšega ustvarjalnega obdobja, pogovarjala Mojca Pišek.

Prijazno vabljeni!

 

Center in Galerija P74, Trg prekomorskih brigad 1 ob 18:30: Protest 6 primerov

France Kralj (1953), Marko Pogačnik (1966),Antonio Manuel (1970), Goran Đorđević (1979), Peter Walsh (2010-2012), Sašo Stanojkovik (2007-2012)

Javno vodstvo po razstavi. Po razstavi bo vodil nje kustos Tadej Pogačar

 

Trubarjeva cesta 50 ob 19:00: Pogovor s prof. dr. Renato Salecl o izbiri.

V Info točki Okoljskega centra smo v okviru naše izobraževalne dejavnosti povabili gostjo prof. dr. Renato Salecl na pogovor o pomenu in vplivu nenehnega izbiranja, ki je postalo naša osnovna življenjska naloga. Ali je to znak svobode ali terorja?

Tokrat bomo izpostavili njeno knjigo "Izbira" ter družbene in individualne mehanizme, po katerih delujemo v situacijah izbire. Kar je bilo nekoč hrepenenje, je danes alfa in omega našega mišljenja in delovanja: kaj izbrati, kako izbrati in ali sploh izbirati, to je zdaj vprašanje!

Pogovor z gostjo bo vodila Miomira Šegina.

 

Kavarna SEM ob 19:00: Zaščita avtorskih pravic (v digitalni dobi)

Dogodek je namenjen strokovni razpravi zainteresirane javnosti o noveli zakona o avtorskih pravicah, ki ga pripravlja Vlada RS.

Vlada RS skladno z odločitvijo pristojnega odbora Državnega zbora pripravlja novelo Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Ker gre za sistemske spremembe za državo in družbo pomembne zakonodaje je potrebna tudi razprava izven formalnih okvirov sprejemanja zakonodaje. V razpravi bo govor o avtorskih pravicah na področju glasbe, osredotočili pa se bomo na naslednje vsebine:

- metodologiia določanja tarif uporabnikom,

- metodologija izračuna mesečnih nadomestil avtorjem,

- metodologija izračunavanja ter porazdelitve stroškov obdelave repertoarjev,

- metodologija uporabe zneskov iz nedefiniranih nadomestil,

- transparentnost delovanja ter postopkov kolektivnih organizacij,

- predlogi za zakonske spremembe.

Na razpravi bodo kot gostje sodelovali:

- Aljoša Jerič (poslanec Državnega zbora RS, Pozitivna Slovenija),

- Igor Vidmar (glasbeni publicist in kritik),

- Janez Križaj (glasbeni producent) in Sebastijan Duh (skladatelj).

Dogodek bo povezoval novinar in glasbeni publicist Terens Štader.

Razpravo organizira Zavod za kulturne dejavnosti Kultipraktik.

 

atelje-galerija MIKADO , Slovenska cesta 6 ob 20:00: fotografija in njena nadrealnost

skupinska fotografska razstava FOTOGRAFIJA IN NJENA NADREALNOST

sodelujejo: Janez Vlahy, Silva Ros in Gregor Radonjič

Na likovnih izhodiščih nadrealizma

V prejšnjem stoletju je nadrealizem postal eden osrednjih likovnih slogov v evropskem modernizmu, če ne tudi najpomembnejši. V njegovih okvirih je nastalo izjemno razgibano dogajanje na raznih področjih izražanja, svoje predstavnike pa ima tudi med fotografi. Seveda tudi

v njihovih delih prepoznamo izrazito prisotnost koncepcije tega sloga in njegovo poudarjanje razmerij med realnostjo in nezavednim. Nadrealisti so svoje delovanje zastavili precej specifično, a hkrati tako široko, da so še pozneje, v naslednjih desetletjih pridobili mnogo mlajših avtorjev, ki so s svojim delovanjem nadaljevali na izkušnjah te prve generacije. Podobno lahko zaznamo tudi v novejšem obdobju, čeprav ne gre vedno primerjati novejšo produkcijo s tisto, ki je nastajala v preteklosti. Sedaj se srečujemo s številnimi tehničnimi postopki, zlasti računalniškimi, ki ponujajo številne izraznosti, hkrati pa mnogi uporabljajo sistem, ki ga poznamo od prej. Bistveno pri sedanjih avtorjih pa je predvsem njihovo dojemanje novejše umetnosti, ki jo sestavljajo v celoto, ki vključuje tudi razgibano likovno preteklost. Dr. Boris Gorupič

 

Cankarjev dom, Kosovelova dvorana ob 20:00: Polona Vetrih, Saša Tabaković: MI HA IŠ – kdo si človek?

Gledališko-glasbeni večer

Produkcija: CD v sodelovanju z Glasbeno agencijo Allegro

Igrata: Polona Vetrih, Saša Tabaković

Glasbeniki: Janez Dovč, Boštjan Gombač, Goran Krmac, Vasilij Centrih

Oblikovanje scenografije in kostumov: Rosana Knavs

Ko je v 11. stoletju nastal čudoviti psalm MI HA IŠ, ga je veliki rabin pospremil na pot z besedami: 'Naj ga najde tisti, ki mu žalost razjeda srce. Naj ga pesem potolaži in mu vlije novo upanje, kajti časi so hudi …'

MI HA IŠ tudi danes išče človeka; pravega človeka, tistega, ki mu je upanje odvzeto, išče psalm MI HA IŠ o prijateljstvu in medsebojnem zaupanju. Kajti tudi danes so hudi časi.

Sporočilo pravi, da je kralja Davida, misleca, vojščaka in poeta, v snu obiskal tisti edini in vsemogočni, v katerega je David verjel in mu zaupal, ter mu naročil, naj sezida tempelj, ki bi s svojo mogočnostjo in lepoto osupnil svet. Kralj David je sklical svoje ljudstvo in ni bilo dolgo, ko je bil tempelj sezidan, v ponos in veselje vseh. Prišli pa so vojaki nekega drugega ljudstva, predstavniki neke druge kulture, ki so menili, da je edino pravo tisto, kar oni mislijo, da je prav. Porušili so tempelj in zasužnjili Davidovo ljudstvo. Iz bolečine ljudi, ki so izgubili tisto, kar jim je bilo najbolj sveto, so se porodile najlepše melodije, iz melodij najlepše pesmi in poezije, iz pesmi najlepše zgodbe in pripovedi, iz pripovedi anekdote in nazadnje, iz vsega napisanega in povedanega, so nastale modrosti in hudomušne šale.

Zapisano je. Človek je na svetu zato, da pije, jé in si razveseljuje dušo.

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:00: Strokovno predavanje – intermedijski večer; Režiserski kolektiv CANADA: glasbeni video in reciklirana zgodovina filma

V predavanju Mateja Majcna bomo predstavili skupino, na primerih analizirali njihov slog ter predvajali njihova najpomembnejša dela. Predavanje pripravlja Zavod za uveljavljanje vizualne kulture Vizo.

Španski režiserski kolektiv CANADA se je v zadnjih letih izstrelil v sam vrh najbolj inovativnih in najizvirnejših ustvarjalcev glasbenega videa. Leta 2010 jih je po vrsti superiornih nizkoproračunskih videov za španske glasbene izvajalce opazilo prestižno londonsko produkcijsko podjetje Partizan in jim odprlo vrata ustvarjanja na svetovni sceni. Slog, s katerim je kolektiv prodrl na svetovno video sceno, pa ni tipičen oglaševalski oportunizem, temveč vestno citiranje evropske zgodovine filma (od Buñuela, Dalija, Clouzota, Hitchcocka) tako v motivnem kot estetskem smislu. Njihova metoda pogosto prehaja od digitalnih inovacij do poigravanja s tehnikami klasičnega filmskega traku, ki segajo celo v polje eksperimentalnega filma. Njihovo delo je retro, ironično ter humorno obenem, a kljub temu preko njega izkazujejo ljubezen do zgodovine filmskega medija.

Matic Majcen je filmski kritik, član uredništev revij Ekran in Dialogi. Je ustanovitelj in odgovorni urednik tiskane in spletne revije Podoba-Glasba, namenjene teoriji, zgodovini in aktualnim manifestacijam glasbenega videa. Je tudi mentor filmske vzgoje pri Vizoju.

 

Kino Šiška, Komuna: Kuš!: Poslednja vžigalica, Največja majhna razstava

19:00 sodobna animacija Baltika

Izbor kratkih filmov najboljših in najsvetlejših vzhajajočih zvezd umetnikov iz Estonije, Latvije in Litve. Temačni, smešni in provokativni filmi, ki predstavljajo aktualno baltsko animacijo. Trajanje: 1 ura. Izbrala Anna Veilande Kustikova (International Short Film Festival 2Annas) in David Schilter (stripovska revija kuš!)

20:00 Stripolis. Pogovor s kuratorjem razstave in urednikom revije kuš!, Davidom Schilterjem, in avtorjem, Oskarsom Pavlovskisom, bo vodil Izar Lunaček

Sledi jam session. Pridružite se!

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: 29. Festival gejevskega in lezbičnega filma

18:00 Spremembe skozi čas| Animals

Spremembe skozi čas (Change Over Time) Ewan Duarte, ZDA, 2013, video, 7'

Animiran, eksperimentalen, impresionističen in poetičen film o režiserjevem prvem letu terapije s testosteronom.

Animals Marçal Forés, Španija, 2012, 35mm, 91', ap, svp

Navidezno običajni najstnik Pol, ki živi s svojim bratom, ima skrivnost – njegov najboljši prijatelj je plišasti medvedek Deerhoof, ki lahko hodi in se pogovarja v angleščini. Toda Pola iztiri šele prihod privlačnega, a zagonetnega Ikarija. Pol je očaran z novim sošolcem in sčasoma ugotovi, da ga vleče v temno ozračje, ki obdaja Ikarija. Animals je zgodba o najstniški ljubezni, žrtvovanju in tragediji ob trčenju dveh svetov. Moč domišljije pa briše meje realnosti. Kultni katalonski film nove generacije.

20:00 Moje drevo | Bambi

Moje drevo (Mon arbre) Bérénice André, Francija, 2011, video, 48', ap, svp

Desetletna Marie deklici na vlaku prizadevno riše svoje družinsko drevo, ki ga sestavljata dva geja in dve lezbijki, vsi ločeni in v novih zvezah, s katerimi se množijo socialni starši ter bratje in sestre. Kako praznovati božič v tako razširjeni sodobni družini?

Bambi Sébastien Lifshitz, Francija, 2013, video, 57', ap, svp

Izjemna življenjska zgodba francoske kabaretske plesalke in pevke Bambi, ki je spremenila spol in spolno usmerjenost, zadnjih 25 let pa se preživlja kot učiteljica francoščine na javni šoli. Bambi se je rodila leta 1935 v Alžiriji kot deček z imenom Jean-Pierre.

22:00 Kmalu (Any Day Now), Travis Fine, ZDA, 2012, video, 97', svp

Ganljiv film na podlagi resnične zgodbe iz 70-ih o nenavadnem gejevskem paru: Rudyju, ki nastopa kot dregica, in odvetniku Paulu. Rudy živi v cenenem hotelu za obrobneže in ko ugotovi, da je njegova narkomanska soseda pristala v zaporu in ponovno zapustila sina Marca z Downovim sindromom, se s partnerjem odločita, da bosta skrbela zanj. Nova družina zaživi v Paulovem stanovanju, a idilo pretrga ena od vzgojiteljic v vrtcu, ki jo zmotita gejevska očeta. Nestrpni časi pa nikakor niso na strani nove družine.

 

Kinodvor:

17:00 Filmski dnevi LUX: Miele, Valeria Golino, Francija/Italija, 2013, DCP, 96'

19:00 Vse je izgubljeno (All Is Lost), J.C. Chandor, ZDA, 2013, DCP, 106'

Vse je izgubljeno je napeta in dramatična zgodba o moškem v poznejših letih, ki mora za preživetje uporabiti vse svoje izkušnje, znanje, spretnost in iznajdljivost. To vizualno osupljivo minimalistično odisejado, posneto skoraj brez dialoga, zaznamuje fenomenalen nastop Roberta Redforda, kakršnemu v njegovi karieri še nismo bili priča. Nominacija za oskarja je tako rekoč zajamčena.

21:00 Halimina pot (Halimin put), Arsen A. Ostojić, Hrvaška/Slovenija/BIH, 2012, DCP, 93'

Hrvaški kandidat za oskarja je pretresljiva drama, ki jo je navdihnila resnična zgodba iz bosanske vojne. Film je prejel nagrado občinstva na puljskem festivalu.

 

Kino Komuna:

18:30 Otožna Jasmine (Blue Jasmine), drama, Woody Allen, ZDA, 2013, 98'

20:30 Otožna Jasmine (Blue Jasmine), drama, Woody Allen, ZDA, 2013, 98'