Mesto Metelkova:

 

Klub Gromka ob 16:00: Ljubljana International Short Film Festival 2013

5th edition of LISFF transnational short film festival presents 82 short films of all styles coming from 27 different countries. All films will be screened in original languages with English subtitles. Entrance to the screenings is free.

02_april_2013

16:00 > 18:00 WORLDS_02

18:00 > 20:00 WORLDS_03

20:00 > 22:00 ZOOM GERMANY

22:00 > 24:00 BALKAN FILM BAZAAR_03

www.lisff.blogspot.com

 

A-Infoshop ob 19:00: Veganska večerja

Vabljeni na večerjo Vesne & Sanjoga & Mirana & Zene. Ob 19:30 na standardni lokaciji.

Meni: Tajski rdeči kari z zelenjavo Korma Dušen riž Kitajski prazen riž Indijska halva

 

Jalla Jalla ob 20:00: Otvoritev razstave "Planet 613", avtor: Igor Tonachov

 

Menza pri koritu ob 22:00: DRUMARTICA (ex SLOVENSKI TOLKALSKI DUO).

Predstavitev prvenca.

Simon Klavžar in Jože Bogolin sta letošnje leto začela z dvema pomembnima korakoma: objavila sta dolgo načrtovani prvenec in spremenila ime, pod katerim sta delovala doslej: iz Slovenskega tolkalskega dua sta se preimenovala v Drumartico. Njun tretji nastop v Menzi pri koritu je tudi uradna promocija njune prve plošče, ki nosi preprost naslov I.

Na albumu I je osem skladb, ki so najbolj zaznamovale prva leta skupnega ustvarjanja dua. Skozi skladbe na zgoščenki vas bo popeljala tudi spremna beseda v slovenščini in angleščini. Album bo v kratkem na voljo na internetu, do takrat pa ga lahko naročite tako, da pošljete e-mail na @email.

Drumartica je ena najprepoznavnejših evropskih tolkalnih zasedb v zadnjem času. Po uspehih na prestižnih tekmovanjih v Luksemburgu (IPCL) in Bolgariji (PENDIM) je duo koncertiral v ZDA, Rusiji in po vsej Evropi v pomembnih dvoranah, kot so Carnegie Hall v New Yorku, Berlinska Filharmonija, Auditorio de Tenerife in Gledališče Hermitage v Sankt Peterburgu.

Simon Klavžar in Jože Bogolin sta se izpopolnjevala na Visoki šoli za glasbo v Münchenu pod mentorstvom prof. dr. Petra Sadla, enega najuspešnejših tolkalcev v svetu danes, ter pod mentorstvom članov Ensemble Moderna v Frankfurtu. Skupno muziciranje, ki sta se ga leta 2006 lotila za zabavo, je čez nekaj let preraslo v veliko prepoznavnost ter duo pripeljalo do izjemnih uspehov na mednarodnih prizoriščih. Že v študijskih časih v Sloveniji sta člana dua izstopala s svojimi samostojnimi recitali in solističnimi koncerti s slovenskimi orkestri – Slovenska filharmonija, SNG Opera in Balet, Orkester Akademije za glasbo.

Duo je nastopal v ZDA, Rusiji, Španiji, Luksemburgu, Italiji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Srbiji, Bosni in Hercegovini, na Nizozemskem ter v številnih krajih po Sloveniji. Občinstvo po Evropi rado prihaja na koncerte Drumartice zaradi sproščenega in prijetnega vzdušja, atraktivne glasbe za vsako uho ter energičnega nastopa.

Člana Drumartice sta prejemnika prestižne Univerzitetne Prešernove nagrade in Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Leta 2009 sta premagala vso konkurenco in prejela nagrado občinstva na prestižnem tekmovanju za tolkala v Luksemburgu (IPCL), istega leta pa tudi prvo nagrado na tekmovanju za tolkala PENDIM v bolgarskem Plovdivu. Leta 2011 je duo prejel 3. nagrado na tekmovanju za komorno glasbo Salieri-Zinetti v Veroni ter nagrado publike na tekmovanju za komorno glasbo Almere na Nizozemskem, leta 2012 pa še prvo nagrado na tekmovanju v Veroni.

Člana dua sta redno zmagovala na slovenskih državnih glasbenih tekmovanjih TEMSIG v letih 2002, 2005 in 2008, leta 2011 pa sta prejela nagrado občinstva na koncertu v Carnegie Hallu v New Yorku v organizaciji festivala Musical Olympus. Marca 2012 sta Simon Klavžar in Jože Bogolin prejela prvo nagrado na tekmovanju Kulturkreis Gasteig v Münchenu.

Leta 2010 je Drumartica ustanovila festival tolkal XYLODRUM v Ljubljani. Člana dua sta zelo dejavna na področju izobraževanja mladih glasbenikov v okviru seminarjev in delavnic. Pomemben del njune dejavnosti predstavlja naročanje in izvajanje novih del, redno pa koncertirata tudi z različnimi ansambli in orkestri. Duo ni samo klasična komorna zasedba za koncertno dvorano. Nastopal je na najrazličnejših krajih, kot je alternativno Metelkova mesto v Ljubljani, ter še bolj alternativni Čadrg Records festival. Poleg tega duo sodeluje tudi z bendom Melodrom v inovativni mešanici rocka in tolkalnega dua, nastopa kot solist z pihalnimi orkestri, sodeluje pri projektih koncertov za otroke Mini.Musik v Münchenu ter s festivalom za sodobno glasbo Slowind v Ljubljani.

Vstopnina: 5 €.

 

Glasba Izven:

 

Kino Šiška, Katedrala ob 19:00: SONICA Series - PRIX ARS ELECTRONICA predstavlja: ARS Electronica: ANIMATION FESTIVAL 2012 – About Music

Audiovizualni koncert (RISC - Dieb13, Billy Roisz), projekcija digitalnih animiranih filmov.

Projekcija digitalnih animiranih filmov

RISC (Avstrija)

Dieb13- gramofoni, računalnik, naprave

Billy Roisz- videomikserji, audiomikser, videosintetizator

Audiovizualni koncert

V sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom bomo predvajali izbor glasbenih del v polju digitalne animacije iz serije ABOUT MUSIC iz lanskoletnega festivala animacije na Ars Electronici v Linzu. V njej bomo predvajali 12 del avtorjev iz Avstrije, Avstralije, Velike Britanije, Tajvana, Nemčije, Japonske, Kanade in Portugalske. Izbor se osredotoča na digitalno animacijo, skozi katero se posreduje glasba, glasba kot diskusija, demonstracija ter kot glasbeni video. Izbor sta kurirala Jürgen Hagler in Christine Schöpf. Skozi ta sklop želimo premišljevati zvok skozi medij digitalne animacije, ki danes prevladuje predvsem v sodobni elektronski glasbo skozi avdiovizualne performense in koncerte.

PRIX ARS ELECTRONICA predstavlja: Animation Festival 2012

Program: About Music

Dirk Koy: The City, Five Years Older

Markus Feder: Fistful of Silence

PARTY: androp: Bright Siren

Alexander Whitney: Western Sunrise

Damian Gascoigne: Muso Soup

Wei-Cheng Lin: 4-5-6

Lachlan in Sarah Dean: We Are Police

LWZ: Amongst Giants- Turn

Joao Martinho Moura: Super Collider Shape

Mihal Wilson: Of Monsters and Men- little

Quantum Cinema: QUANTUM CINEMA- a digital vison: Voyage to level -1

 

Cankarjev dom ob 19:30: Grigorij Sokolov, klavir

Program:

Jean-Philippe Rameau, Suita v D iz Prve knjige skladb za klavičembalo

Wolfgang A. Mozart, Sonata št. 8 za klavir v a-molu, KV 310 (300d)

Ludwig van Beethoven, Sonata št. 29 v B-duru, op. 106, "Za klavir s kladivci"

 

Križanke ob 19:30: Maurizio Moretti, klavir (Italija): Festival Spectrum

Spored:

W.A. Mozart - Sonata KV 282.

Adagio- Minuetto I e II- Allegro

R. Wagner - Sonata za Mathildo Wesendonck

F. Chopin - Tri mazurke op. 67.

R. Schumann - Arabesque op. 18

******

C.Debussy - Preludes livre I:

Voiles - Serenade Interrompue

F.Mompou - Musica Callada I - II - III

A. Borodin - Am Closter

F.Oppo - 3 North Sardinian Dance

B.Bartok - Allegro Barbaro

 

Klub CD ob 20:00: JANI MODER QUARTET

Jani Moder, kitare; Jaka Kopač, saksofon; Erik Marenče, hammond, Klemens Marktl, bobni

Jani Moder je po koncu študija na Glasbeni šoli Berklee v Bostonu že vrsto let eden vodilnih slovenskih jazzovskih kitaristov. Igral je s številnimi priznanimi jazzovskimi glasbeniki in je tudi član EMJO - European Movement Jazz Orchestra.

Predstavitev albuma Sky High Low Down!

Orto Bar ob 21:00: Orto Fest 2013: Avven & Burn Fuse

Ringlšpil Bar ob 21:00: Oder bo z uro programa otvoril jazz trio;

Klemen Krajc - kontrabas,

Miloš Rebula - pianino in

Enos Kugler - bobni.

Na račun in bolj poln žep boste tokrat prišli ljubitelji whiskya, pustite se presenetiti.

VSTOPNINE NI!

 

Teater, razstave & predavanja:

 

MGL ob 19:30: Jaga baba je znesla jajce

 

SNG Drama ob 19:30: Mati

Brechtov najdaljši učni komad Mati je mala šola komunistične revolucije, nekakšen abecednik marksizma za ljudske množice. Skozi lik Pelageje Vlasove, ki jo skrb za sina preobrazi iz skromne gospodinje v prvoborko proletarske emancipacije, se v štirinajstih dokumentarnih prizorih izriše jasno sporočilo, da je revolucija za vsakogar, še posebno za malega človeka, ki čuti, da nima s tem nič opraviti. Ker smo pri nas revolucijo že davno tega soglasno pokopali, hkrati pa jo v zadnjem času ponovno obujamo od mrtvih, bo uprizoritev preverila, kam smo investirali svoj tranzicijski kapital in ali nam prinaša ustrezen donos na obresti.

Center kulture Španski borci ob 20:00: Eugene Ionesco - Lekcija

Lekcija (1951)

Dramski tekst je nastal v začetku druge polovice 20. stoletja, a je v današnjem času spet vse bolj in bolj aktualen. Če se je v časih po drugi svetovni vojni v ljudi naselil nekakšen lažen mir, ga je v svetovnem obsegu (po padcu berlinskega zidu) nadomestil krut svet potrošnje in plehkih porabniških želja, ki predvsem v tako imenovanem razvitem svetu dosegajo skrajno bizarne meje med tem, kar ljudje dejanske še potrebujejo in tistim, kar jim trg ponuja. A realna slika vse več ljudi vodi k askezi. H golemu preživetju.

Zgodba: Učenka prispe na privatno uro k profesorju. Sprejme jo služkinja, nato profesor. Profesor vodi predavanje – sodeluje. Učenka posluša predavanje – s prva sodeluje, čez čas pa vse manj in manj. Skozi predavanje profesorjev bes narašča, učenko pa vse bolj boli zob. Profesor prestopi mejo. Učenka ne sodeluje. Profesor umori učenko. Nož sodeluje. Služkinja sodeluje. Pogrebni zavod sodeluje. Na zvoncu nova učenka – sodeluje…

Tudi v Lekciji se spopadata dva sistema, dva človeka. Na eni strani stoji predstavnik trga. Profesor. Veliko oko. Država. Hudobna mati. Birokratski nesmisel. Absurd vladavine. Nelogična dogma. Represija. Privatno šolstvo. Plačljivo šolstvo. Lobi. Stroj. Robot, ki pregori. Profesor. Sloj 1.

Na drugi strani mu nasproti boleha učenka. Državljanka. Neuka. Uklonjena, poteptana potrošniška dušica, ki je pod težo izdelkov otopela, ki se šola pod prisilo družine (države?) Šolarka brez interesa. Osebek z avtizmom. Sloj 2 .

Za podporo Sloju 1 deluje sloj 3 - sluge in sužnji. V našem primeru Služabnik, ki je tudi sužnja.

Abortus je prepovedan. Lastno izražanje je prepovedano. Lastna misel je prepovedana. Sanje so kontrolirane. Ljudje kupujejo nepreverjeno znanje z zlatom. Ljudje kupujejo zlato samo…

Kupujejo… Prodajajo. Resnica ni več pomembna. Tudi realnost ni več pomembna. Otopelo zadovoljstvo instantnega življenja preveva vse družbene pore, vse družbene procese. Življenje v matrici. Razosebljanje na 0 in 1. Življenje je računalniški algoritem. Naravne povezave so onemogočene. Možgani brez pomoči umetne inteligence so nezadostni. Življenje posameznika je spravljeno v mikročip. Mehanski ljudožerec žre ostanke civilizacije. Ubija vsako misel na nedolžni upor. Na nestrinjanje. A dopušča otopelost, nezainteresiranost, nemoč. Dopušča sužnja, da služi edinemu cilju – tvorbi- državi in vsem njenim variantam. In dopušča, da sužnja ubije, zavrže in si privošči novega. Kar sami od sebe se ponujajo, da sprejmejo prostovoljno ugrabitev, ki jim na koncu koncev omogoča, da na trgu kiča preživijo svoja mala življenja, ko jih predčasno doleti nož.

Ukinjamo brezplačno šolstvo – do izobrazbe bodo imeli možnost samo bogati. Uvajamo privatno šolstvo – gojitev lobijev – korupcija. Manjšanje socialne moči države. Slehernik živi od živilskih kart. Organi pregona množično zapirajo državljane. Rodijo se prva koncentracijska taborišča. Proizvodnja se poveča. Naravnih virov je vse manj. Zastrupljenost okolja do skrajnosti. Ni več ljudi. Stroji. Stroji. Stroji.

Zdi se kot, da je današnje stanje posledica absurda, ki se je rodil pred šestdesetimi leti. Zato se odločamo za Lekcijo!

Sodelujoči:

- idejni koncept, režija: Uroš Potočnik

- igra: Uroš Potočnik, Gorka Berden, Gorazd Žilavec

- dramaturgija: Špela Kravogel

- scenografija, kostumografija: Tina Bonča

- maska: Ana Lazovski

- glasba: Sara knežević, Breda Krumpak, Uroš Potočnik

- tehnična podpora: Janez Polc

- fotografija: Klemen Brumec



SNG Drama ob 20:00: Ponorela lokomotiva

Stanisław Ignacy Witkiewicz je eden najkompleksnejših avtorjev poljske in svetovne avantgarde. Danes sodi med klasike 20. stoletja. Ponorela lokomotiva (1923) na nevsakdanji in izjemno duhovit način povzema njegova umetniška in filozofska iskanja.

Strojevodja in kurjač, ki ju žene nenavadna in skrivnostna strast, skleneta, da bosta z nezaslišano hitrostjo pognala svojo parno lokomotivo čez vse razumne omejitve, postaje in signale. Rada bi doživela vznemirljivi vrhunec hitrosti in zanosa in videla, kako je na drugi strani. Izkaže pa se, da nista navadna železničarja, temveč razvpita zločinca, ki sta se izmaknila roki pravice. Njun nevarni eksperiment pokvarijo potniki, ki bi radi ustavili drveči vlak. Tako se nori poskus izkusiti katastrofo metafizičnih dimenzij sprevrže v "navadno" železniško nesrečo.

Gledališče Glej ob 20:00: Herman Schwarz in Veronika Wald

Koncept in režija: Marko Čeh

Igrajo: Rok Vihar, Maruša Kink, mašin k. g.

Scenografija: Marko Turkuš

Kostumografija: Branka Pavlič

Avtor glasbe: Branko Rožman

"kritično sesuva podpornike klasične, dramske fabule" - Dnevnik

"V sklopu imperativa režijsko urejenih, dramaturško kompaktnih, osmišljenih in če se le da priljudnih uprizoritev je tokratni Glejev eksperiment z estetiko precejšen trn v peti, še bolj pa opomnik pozabljene kreativne svobode – na obeh straneh rampe." - Delo

"Začniva zgodbo. Tekst postane gibanje. Vzameš nosoroga ven in mu pripraviš posteljo. 3-mesečna čakalna doba. Ne delam za denar. Rad imam gledališče. Pojdi po kolo. Pazi, da ne zbudiš pritlikavca. Kakor ste rekli, gospa, vzroka za moje stanje ne poznate."

 

Galerija Kapelica ob 20:00: Mechelse Styrian – 17th generation – Cosmopolitan Chicken Project

Predavanje umetnika in otvoritev

Koen Vanmechelen je začel svoj 'Cosmopolitan Chicken Project' (CCP) v poznih devetdesetih letih. Središčni del umetniškega projekta je križanje piščancev. Natančneje, umetnik križa domače pasme kokoši iz različnih držav, da bi oblikoval pravo kozmopolitansko kokoš kot simbol globalne raznolikosti.

Projekt zavzema posebno mesto v zgodovini umetnosti in je hitro postal mednarodno priznan. Umetnost kot vedno zavzeto odločno umesti v sredino družbe, med ljudi. Vanmechelen uporablja zelo raznolike medije za predstavitev osnovna ideje CCP naši družbi, od zelo ekspresivnih slik in risb, do fotografij, videa, steklarstva, performansa in kiparstva. Skupni temi sta kokoš in jajce, simbola, ki povezujeta znanstvena, politična, filozofska in etična vprašanja.

Povabilo Galerije Kapelica je pripeljalo umetnika do 17. križanja v CCP. S sodelovanjem Univerze v Ljubljani je Vanmechelen izbral slovensko štajersko kokoš za naslednje križanje. Štajerka je pasma, ki izvira s slovenske in avstrijske Štajerske in je bila večkrat na robu izumrtja. Po stoletjih prilagajanja lokalnim razmeram je štajerska pasma, poleg tega, da je dobra nesnica, cenjena tudi zaradi nežnega in okusnega mesa. Danes je produktivnost prenizka, da bi imela ekonomsko vrednost, ohranjajo jo zaradi pasemskih lastnosti in regijskega izvora.

'Cosmopolitan Chicken Project' je pripravljen na naslednji korak. Temperamentne značilnosti štajerke bodo mešane s kozmopolitansko Mechelese Senegal, da bi oblikovali novo pasmo, Mechelse Styrian. Nova generacija bo izvaljena in predstavljena v Galeriji Kapelica.

 

Narodni muzej Slovenije – Metelkova ob 18:00: Predavanje iz cikla "Prvi torek v mesecu": Križarske vojne in slovensko ozemlje

Predava dr. Miha Kosi

Papež Urban II. je leta 1095 na cerkvenem koncilu v Clermontu sprožil fenomen, ki je zaznamoval nadaljnja stoletja evropskega in bližnjevzhodnega srednjega veka – križarske vojne.

 

Galerija Srečišče, Hostel Celica ob 19:00: Pesnice o pesnicah

Tema srečanja: Miriam Drev: Sred kuhinje bi rasla češnja Pogovor bo povezovala Barbara Korun.

Miriam Drev, pesnica, pisateljica in prevajalka, je doslej napisala tri knjige poezije, Časovni kvadrat (2002, Mladinska knjiga), Rojstva (2007, Založba Litera) in Vodna črta (2008, Hiša poezije) ter roman V pozlačenem mestu (2012, Cankarjeva založba). Živi in dela kot svobodna kulturna ustvarjalka v Ljubljani.

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: GLEDALIŠČE IN LITERATURA: ROBERT WALTL – gost aprilskega večera bo gledališki ustvarjalec, igralec, lutkar, režiser in umetniški vodja Mini teatra Ljubljana.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: Vstaja zombijev

19:00 Noč živih mrtvecev (Night of the Living Dead), George A. Romero, ZDA, 1968, 35mm, 1.37, čb, 96', svp

Med obiskom ruralnega pokopališča, kjer je pokopan njun oče, sestra in brat, Barbra in Johnny, opazita čudaško postavo, ki se motovili med nagrobniki. Barbra je preplašena, Johnny se iz njenega strahu norčuje, vendar ga dobra volja mine, ko se opotekajoče bitje izkaže za krvoločnega oživelega mrtveca. Prelomno, klasično delo ameriškega neodvisnega filma šestdesetih, ki lastnoročno spočne žanr zombijade, kot ga poznamo danes, in kar pet nič manj sijajnih nadaljevanj.

21:00 Astro-zombiji (The Astro-Zombies), Ted V. Mikels, ZDA, 1968, 16mm, 1.85, barvni, 91', bp

Neprištevni in maščevalni znanstvenik se, potem ko ga odpustijo iz vesoljske agencije, odloči iz kosov trupel sešiti in oživiti vojsko kreatur nečloveških moči. Stvori pobegnejo iz njegovega laboratorija in se podajo na morilski pohod. Radioaktivni kult šestdesetih.

 

Kinodvor:

19:00 Gospodar (The Master), Paul Thomas Anderson, ZDA, 2012, DCP, 137'

Gospodar, posnet v veličastnem larger than life formatu, barvah in slogu petdesetih let, je intimna zgodba epskih razsežnosti o silovitem razmerju med trpinčenim veteranom druge svetovne vojne in karizmatičnim duhovnim vodjo. Nova ameriška klasika.

21:30 Marley, Kevin Macdonald, VB / ZDA, 2011, DCP, 145'

Edini film o Bobu Marleyju, ki ga je avtorizirala njegova družina, je ultimativni filmski dokument o življenju, delu in zapuščini enega najvplivnejših glasbenikov 20. stoletja. Oskarjevec Kevin Macdonald (Zadnji škotski kralj, Državniške igre) s pomočjo javnosti doslej neznanega gradiva in skozi pogovore s tistimi, ki so mu bili najbliže, naslika intimen portret človeka za legendo.

Mala dvorana:

17:00 Kinobalon: Ernest in Celestina (Ernest et Célestine), Benjamin Renner, Vincent Patar, Stéphane Aubier, Francija, Belgija, Luksemburg, 2012, DCP, 79', 6+, sinhroniziran v slovenščino

Vizualno izvirna pripoved o večnih vrednotah in dobrosrčnosti, za gledalce vseh generacij.

20:30 Mea maxima culpa: molk v božji hiši (Mea Maxima Culpa: Silence in the House of God), Alex Gibney, ZDA, 2012, DigiBeta, 107'

Priznani dokumentarist in oskarjev nagrajenec Alex Gibney (Gonzo: Življenje in delo dr. Hunterja S. Thompsona, Casino Jack in Združene države denarja) z detektivsko vnemo raziskuje občutljivo temo pedofilije v katoliški cerkvi. Mea maxima culpa: molk v božji hiši ni kritika katoliške vere, ampak ostra obsodba institucije, ki je izoblikovala mehanizme sistematičnega prikrivanja teh zločinov.

 

Kino Komuna:

18:00 Lincoln (Lincoln), zgodovinska biografska drama, Steven Spielberg, ZDA, Indija, 2012, 150'

21:00 Django brez okovov (Django Unchained), vestern, Quentin Tarantino, ZDA, 2012, 141'