Metelkova mesto:

 

Channel Zero ob 22:00: Dub Lab Live: R.esistence in Dub (I) Na tokratnem Dub Lab Livu vam predstavljamo izkušen dub četvorec iz italijanske Furlanije. Prvi album od šestih so posneli pred desetimi leti, nastopali že na mnogih odrih po Evropi ter sodelovali z znanimi imeni kot so General Levy, Mad Professor, Ras Tweed in še mnogimi drugimi. Zagotavljamo vam koncert, poln energije in prvovrstnega duba.

 

Glasba izven:

 

Prulček:

20:00 Luca Marcia (Sardinija)

Brez vstopnine

21:00 Malignis Cauponibus (grinding blues, Sardinija)

 

MC ULCA, Železniška postaja Ljubljana (podhod) ob 20:30: 2@1 koncert: Daniel Georgiev & Martin Krauser, koncert z improviziranim jamom

Dva glasbenika, ki odigrata vsak svoj set, nato pa improvizirani jam - tokrat s posebnim gostom.

Two musicians play one set each and an improvised jam set together - with a special guest.
Daniel Georgiev igra violino že od svojega četrtega leta - nastopa z električno violino in looperjem in sklada glasbo pred vašimi očmi v živo. Pri tem potuje med vedno novimi izvedbami skladb iz svojega obsežnega studijskega repertoarja in docela spontanim ustvarjanjem.

Martin Krauser igra električno kitaro in poje glasbo iz širokega nabora žanrov. Najbolj je doma v bluesu, njegov repertoar pa vključuje še swing, Americano, indie pop, balkansko tradicionalno in elektronsko ambientalno glasbo.

Gost: Robert Ivačič, blues harp player

Robert Ivačič igra ustno harmoniko in je prejemnik številnih nagrad. Sodeluje z dvema blues skupinama in se pridružuje drugim skupinam ali glasbenikom, kadarkoli le lahko in kadarkoli mu to dovolijo. Njegovo glasbo najdete na Internetu pod njegovim imenom in nadimkom "BLUEHARP".

Vstop je prost, za glasbenike bomo zbirali prostovoljne prispevke!

 

Ne glasba:

 

Lutkovno gledališče Ljubljana:

Knjigarna ob 17:00: Skozi tisočere zgodbe – Sonja Kononenko bere knjigi Sovica Oka in Čuk na palici

Serijo branj v naši knjigarni smo poimenovali Skozi tisočere zgodbe. Igralci iz različnih slovenskih gledališč otrokom berejo knjige slovenskih in tujih avtorjev.

PROST VSTOP

Veliki oder ob 17:00: Račka, Smrt in tulipan, predstava za otroke

Senčno predstavo Račka, Smrt in tulipan je navdahnila slikanica z originalnim naslovom Ente, Tod und Tulpe (2007) nemškega pisatelja in ilustratorja Wolfa Erlbrucha. Njegove slikanice odlikujeta jasno in preprosto oplemenitenje življenjskih dogodkov z rahločutno obzirnostjo ter predelovanje filozofskih tem z lahkotno poetično prozo, ki jo prežema humor. Vedro, rahločutno, a hkrati duhovito nas soočajo s težkimi temami, o katerih otroci radi sprašujejo, odrasli pa se jim krat najraje izogibamo.
Zgodba Račka, Smrt in tulipan tematizira smrt. Skozi nenavadno prijateljstvo med Račko in Smrtjo, ki kljub začetni nezaupljivosti na koncu postane trdno in iskreno, otroci spoznavajo, da je tudi smrt del življenja.

Vstopnina: 5.00 €

Mali oder ob 19:30: Koncert Iztoka Mlakarja

Razprodano

Oder pod zvezdami ob 20:00: Misterij sove

Predstava na oder postavlja miniaturne like iz predstave Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril slovenski lutkar Milan Klemenčič. Uveljavljeni francoski režiser Renaud Herbin je navdih za predstavo dobil v fundusu Lutkovnega gledališča Ljubljan ...

Predstava na oder postavlja miniaturne like iz predstave Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril slovenski lutkar Milan Klemenčič. Uveljavljeni francoski režiser Renaud Herbin je navdih za predstavo dobil v fundusu Lutkovnega gledališča Ljubljana, kjer so ga očarale miniaturne lutke pionirja slovenskega lutkarstva. Z uporabo Klemenčičeve lutkovne zapuščine je tako tradicijo na področju lutkovne umetnosti postavil v kontekst sodobnih uprizoritvenih praks. Sodobna francoska pisateljica Célia Houdart je Poccijevo zgodbo, ki se dotika vprašanj preobrazbe, zvijač in prevare, nadgradila v duhu sodobne filozofske pripovedi. Osrednji junak je Vitez Čukolov, začaran v sovo. Človeška podoba mu bo vrnjena šele takrat, ko bo našel nekoga, ki mu bo v želji po uresničevanju želja populil vsa peresa. Naleti na prebrisanega Gašperčka Larifarija, ki si zaželi, da bi postal minister. Začarani vitez ga mora s svojimi peresi ves čas reševati iz zapletenih situacij. Vse dokler ni izpuljeno zadnje pero.

Vstopnina: 5.00 €

 

MGL:

Veliki oder ob 18:00: Rent, muzikal

Mjuzikel Rent je zaživel na newyorški off Broadway sceni v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja, nato pa se zaradi uspeha pri občinstvu in kritiki kmalu preselil na uradni Broadway. Jonathan Larson ga je prepletel z avtobiografskimi elementi in si ga zamislil kot posodobljeno različico slovite opere Giacoma Puccinija La Bohème.
Zgodbo o skupini mladih, prekipevajočih in med seboj tesno povezanih umetnikov, ki kljub revščini in bolezni ostajajo zvesti svojim ustvarjalnim načelom in boemskemu načinu življenja, je avtorsko preoblikoval in posodobil. Iz Pariza prve polovice 19. stoletja jo je prestavil v newyorško četrt East Village s konca osemdesetih let 20. stoletja.
Sporočilo mjuzikla je kljub vsem preprekam, ki jih na pot junakov postavlja življenje, požrtvovalno in optimistično: ljubezen premaga vse ovire, najpomembnejši dan v življenju pa je današnji. Mjuzikel odlikuje vrsta spevnih songov, ki imajo močan izpovedni naboj, sugestivna galerija tesno prepletenih likov ter subtilna in afirmativna tematizacija različnih subkulturnih fenomenov iz newyorškega undergrounda s konca osemdesetih let.
Jonathan Larson velikega triumfa svojega mjuzikla ni doživel, saj je tragično preminil tik pred broadwaysko premiero krstne uprizoritve leta 1996. Posthumno je prejel Pulitzerjevo nagrado za dramo in nagrado tony za najboljši mjuzikel. Krstna uprizoritev Renta se je na repertoarju obdržala 12 let, leta 2005 pa so po njej posneli tudi odmeven film.
Z Rentom se v MGL po nekaj letih vrača režiser Stanislav Moša, avtor nadvse uspešnih uprizoritev, kot so Kabaret, Goslač na strehi, Sugar – Nekateri so za vroče in Čarovnice iz Eastwicka.

 

Gallusova dvorana Cankarjevega doma ob 19:30: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Če bi danes izbirali najčednejši kraj na Slovenskem, bi dolina šentflorjanska zagotovo zasedla eno izmed prvih mest. Bogaboječi Šentflorjanci vedo, da dober sloves seže v deveto vas, slab pa v deveto deželo. Ko se v njihovo dolino spuste tujci, domačini strnejo vrste in se postavijo v bran spodobnosti. Eden izmed prišlekov je namreč nebodigatreba – umetnik, ki pride v spremstvu poželjive Jacinte in ekscentričnega Konkordata.
Čeprav so duri v dolini šentflorjanski trdno zapahnjene, ima tudi tu noč svojo moč. Umetnik najde pot v sleherno izbo. Iz popotne malhe izvleče na plan skrivnost, ki bi lahko očrnila neomadeževani sloves doline. Pred petindvajsetimi leti so Šentflorjanci pod vrbo našli dete; sirota je bila sad grešnega prešuštva. Dete so poimenovali Peter, ga položili v košaro in splavili po reki. Nihče ne ve, kdo sta bila grešnika, ampak ko uzrejo umetnika Petra, vsak posebej sprevidi, da kri ni voda. Za molk ga darežljivo poplačajo z zlatom. Konkordat, ki je hudič v človeški podobi, pa si obeta drugačen dobiček. Umetnik (ta se za Petra le izdaja, v resnici pa ni sirota, ampak razbojnik Krištof Kobar) mu je bil obljubil brezmadežne duše Šentflorjancev. A med njimi, ki zdaj vsi po vrsti hlastno jedo Petru z roke in Jacinti s slastjo poljubljajo noge, ni niti ene čiste duše. Zlodej posumi, da iz te moke ne bo kruha. Takrat pa se od nekod pritepe še prava sirota – Peter. Krištof z Jacinto za las ubeži jezi Šentflorjancev, ki se potem znesejo nad Petrom in ga naženejo v svet. Hudič pa v sili muhe žre.
Ivan Cankar, čigar stoletnico smrti obeležujemo leta 2018, je v Zgodbah iz doline šentflorjanske preroško zapisal: "Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni."

 

Mini teater ob 20:00: Naj bo konec lep

Besedilo je ganljiva avtobiografska pripoved, mestoma zajedljivo boleča, pogosto pa tudi zabavna, ki pretanjeno prepleta osebno z univerzalnim.

 

- - -

 

Zgodovinski atrij, Mestna hiša ob 17:00: Forum slovanskih kultur: 100 slovanskih romanov

Pod okriljem Mednarodne ustanove Forum slovanskih kultur v sodelovanju s partnerskimi založbami že več kot desetletje izhaja edinstvena zbirka 100 slovanskih romanov. Zbirka je mednarodni literarni program promocije sodobne slovanske književnosti, ki je nastala po padcu Berlinskega zidu. V okviru zbirke je doslej izšlo že več kot 60 knjig, vanjo pa je uvrščenih 108 najboljših avtorjev sodobnega slovanskega romana iz devetih držav (Belorusije, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Rusije, Slovaške, Slovenije in Srbije). Forum slovanskih kultur skupaj s partnerji ne skrbi le za neprekinjeno izhajanje romanov, ampak tudi za vzpostavljanje tesnejših vezi med avtorji, prevajalci ter strokovno in splošno javnostjo. V ta namen so pripravili tudi razstavo 100 slovanskih romanov, ki postavlja na ogled, v sliki in besedi, izbrane najboljše in najbolj reprezentativne avtorje sodobnega slovanskega romana. Razstava je bila premierno predstavljena v palači Unesca v Parizu.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 17:30: Fejstbukerji: Ti si čist normalen (literarni dogodek)

Knjiga Ti si čist normalen (MK, 2017) vsebuje 20 pesmi slovenskih jezikačev, ki so s pronicljivostjo, ostrino, brezkompromisnostjo in besednimi akrobacijami najbolj zaznamovali slovensko hiphop sceno, ter razkriva raznolikost besedilnega ustvarjanja urbanih poetov. Na dogodku bralnega kluba Fejstbukerji se bomo pogovarjali o tem ali so takšna besedila poezija, kaj nam sporočajo in ali spadajo v knjige. Obeta pa se nam tudi kakšen gost presenečenja.

 

Galerija Instituta "Jožef Stefan" ob 18:00: Razstava: Jernej Forbici

Jernej Forbici je nadaljevalec dolgoletne tradicije krajine v umetnosti. Že v Benetkah, kjer je študiral, se je srečal z njo v delih beneških slikarjev: Giorgiona, ki je krajini v svojih slikah v odnosu do človeške figure dodelil pomembno vlogo, in vedutista Canaletta.
Kot pravi delovni naslov njegovih preučevanj in umetnikov retrospektivni izbor del zadnjih sedmih let, predstavljen v galeriji Instituta "Jožef Stefan", se ekološke katastrofe iz malomarnosti še vedno dogajajo, tudi pred našim pragom. Prav zato je k temu izboru dodana serija del, posvečena naravi v okolici Kemisa po požaru v sežigalnici nevarnih odpadkov na Vrhniki.

Jernej Forbici živi z družino v Benetkah, Vicenzi, od koder prihaja njegova soproga, slikarka Marika Vicari, in Strniščem pri Kidričevem.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Dr. Tomaž Zwitter: Vesolje v gibanju, predavanje

Ozvezdja so vzorci na nebu, ki se na prvi pogled ne spreminjajo. Vendar se zvezde v resnici gibljejo, smo pravzaprav del divjega kozmičnega vrtiljaka, kjer nekatere zvezde v naši okolici letijo mimo tudi s hitrostmi, ki presegajo 100 kilometrov v sekundi. V predavanju se bomo vprašali, kako lahko to opazimo, kakšen je pomen napredne tehnologije in kako lahko na ta način odgovorimo na nekatera osnovna vprašanja, kot so vprašanje nastanka naše Galaksije in našega Osončja. Napovedali bomo tudi, o čem bodo poročali mediji v aprilu, ko bodo javno objavljeni sveži rezultati meritev misije Gaia Evropske vesoljske agencije.

Brez vstopnine

 

Pritličje ob 18:00: Stanovanjska politika za 21. stoletje

Kaj se lahko naučimo od Gradca in Dunaja?
V Jugoslaviji je bilo izboljšanje stanovanjskih razmer ena izmed ključnih nalog socialistične ureditve. Z ustavo je bila vsakomur zagotovljena pridobitev stanovanjske pravice. Slovenija ni nadaljevala bogate dediščine stanovanjske politike. Če je Jugoslavija prebivalcem zagotavljala pravico do stanovanja, Slovenija po svoji ustavi le še “ustvarja možnosti, da si lahko državljani pridobijo primerno stanovanje”. A v praksi se ne izvaja niti to. Tretjina vseh gospodinjstev v Sloveniji živi v stanovanjih, ki so neprimerna za bivanje, potrebna obnove in imajo vsaj eno od naslednjih pomanjkljivosti: puščajočo streho; vlažne stene, temelje ali tla; dotrajano stavbno pohištvo. To Slovenijo uvršča na najslabše mesto znotraj EU. Neprofitnih najemnih stanovanj skorajda ni, cene najema in nakupa stanovanj pa so - predvsem v urbanih središčih - astronomsko visoke, že druga soba ali balkon štejeta kot nadstandard. Manj premožni in cele generacije mladih do stanovanj ne morejo.
Kako rešiti stanovanjsko krizo? Poznamo kar nekaj dobrih primerov iz bližnjih držav in tudi pri nas se pojavljajo ideje o drugačnih modelih. Kateri so potrebni ukrepi za rešitev stanovanjske problematike? Kakšno stanovanjsko politiko država rabi? Kako je to področje urejeno v Gradcu in na Dunaju? So pravi odgovor stanovanjske zadruge? Kaj se lahko naučimo od dobrih praks iz naše zgodovine in tujine?
O tem se bomo pogovarjali v ponedeljek, 26. februarja, ob 18.00 v Pritličju z gosti:
- Anjo Planišček, Fakulteta za arhitekturo, Zadrugator
- Urošem Mikanovićem, Zadrugator
- Ernestom Kalteneggerjem, bivšim svetnikom za stanovanjsko politiko v Gradcu,
- Luko Mescem, Levica

 

Bežeče sličice!!!

 

Kategorija: Alpinizem, Filmi

Dokumentarec o vsakdanjem človeku, ki išče ravnovesje po padcu pri plezanju v severni steni nad Chamonixom. Film z nekaterimi največjimi imeni adrenalinskih športov raziskuje psihologijo tveganja v gorah in postavlja ključno vprašanje: Je res vredno tvegati?

 

Kinodvor:

18:30 Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri), Martin McDonagh / Velika Britanija / ZDA / 2017 / 115'

Irski režiser Martin McDonagh (Morilca na kolektivca) s kot oglje črno tragikomedijo in veličastno Frances McDormand v glavni vlogi zaorje v drobovje “small-town” Amerike. Najboljši scenarij v Benetkah, štiri nagrade zlati globus in sedem nominacij za oskarja.

21:00 Brez ljubezni (Neljubov), Andrej Zvjagincev / Rusija / Francija / Belgija / Nemčija / 2017 / 127'

Ruski cineast Andrej Zvjagincev (Leviatan) svojo nepopustljivo kritiko razčlovečenja in moralnega razkroja ruske družbe tokrat alegorično prenese v polje intimnih vezi in družinske drame. Nagrada žirije v Cannesu ter nominaciji za zlati globus in oskarja za najboljši tujejezični film.

Mala dvorana ob 20:00: Zadnji ledeni lovci, Jure Breceljnik, Rožle Bregar / Slovenija / 2017 / 72'

Jure Breceljnik, Rožle Bregar / Slovenija / 2017 / 72 min / angleščina, danščina

Celovečerni dokumentarni film pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje.