Metelkova mesto:

 

A-Infoshop: veganski kuharski večeri

Drage jedke in jedci! Danes veganska večerja odpade, ker se ni javil nihče, ki bi jo skuhal. Vsakdo ima možnost, da večerjo doživi še z druge perspektive - iz kuhinje. Torej, formirajmo nove kuharske ekipe, da bodo želodci polni ter infoshopovski torki veseli! Za vse informacije se pozanimajte osebno na večerjah ali kontaktirajte svojega najbližjega Infoshopovca. Naslednji teden večerja bo!

 

Muzika izven:

 

Cankarjev dom, Slovenska filharmonija ob 20:00: Predihano

Jack Quartet

JACK Quartet

John Pickford Richards, violina

Ari Streisfeld, violina

Christopher Otto, viola

Kevin McFarland, violončelo

Program:

Rodericus (okoli 1400), Angelorum psalata, priredba Christopher Otto

Ruth Crawford Seeger (1901–53), Godalni kvartet

Julian Anderson (1967), Godalni kvartet št. 1, "Light Music"

Brian Ferneyhough (1943), Exordium

***

Horatiu Radulescu (1942–2008), Godalni kvartet št. 5, "Before the Universe was Born"

Koncertni spored omogoči uvid v iskanje in stanje sodobne glasbe. Na premici časa je sodobna, svobodna misel brezčasna, kar ameriški godalni kvartet drzno poudari s priredbo latinske balade Angelorum psalata minstrela Roderika, delujočega v 15. stoletju. Kompleksnost ritma stoletja je pozneje poudaril Brian Ferneyhough, osrednja osebnost gibanja "nova kompleksnost". Ni torej naključje, da prvi del sporeda zaokroža Ferneyhougova skladba Exordium, posvetilo ameriškemu modernistu Elliotu Carterju ob njegovi stoletnici rojstva. Ameriški modernizem zastopa skladateljica Ruth Crawford Seeger. Njen Godalni kvartet iz leta 1931 je bil že ob nastanku ocenjen za "eno najboljših ameriških del tega žanra". Njegovo popolno nasprotje pomeni godalni kvartet angleškega skladatelja Juliana Andersona, navdihnjen z jezikom Griseyja in Murailla. Andersonova Light Music napoveduje delo romunskega skladatelja Horatia Radulescuja, ki je sicer zanikal uvrstitev med francoske spektraliste. Njegova glasbena govorica, kar je skladatelj sam poudaril, temelji na Pitagorovih izrekih, pri čemer se zaokroža sodobna misel zunaj omejitev in nareka duha časa.

 

Klub CD ob 20:00: Chris Eckman

Prvi del: premierna predstavitev albuma Harney County:

Chris Eckman, kitara, glas;

Žiga Golob, kontrabas

Drugi del: Last Sound Of the Mountain Band igra pesmi Daneta Zajca:

Chris Eckman, kitara, glas;

Blaž Celarec, bobni;

Žiga Golob, kontrabas;

Bernard Kogovšek, kitara;

Polona Janežič, klaviature;

Anda Eckman, glas

 

Hostel Celica ob 21:00: Glasbeno srečanje Sozvočja sveta

Ira Roma Ruski šanson in slovenske ljudske in avtorske skladbe

Irina Guščina – vokal, kitara

Aleksander Guščin – violina, vokal

Uroš Rakovec – kitara, mandolina

Sašo Debelec – kontrabas, klarinet, flavta

Sledil bo Celični Etno jam.

 

Teater, razstave, predavanja:

 

Mala drama ob 20:00: Prijatelji

Igra japonskega pisatelja in dramatika Koba Abeja Prijatelji (Tomodachi, 1967) je napeta in duhovita drama o destrukciji individuuma. V stanovanje mladega moškega nepričakovano vstopi nenavadna družina in se naseli pri njem. Družina se odloči, da bo mladega moškega rešila osamljenosti. Mladi moški, pretresen ob nenavadnem vdoru, jih poskuša prepričati, naj odidejo, vendar je razum ob njihovem "dobrohotnem" vztrajanju popolnoma neučinkovit.

"Devet proti enemu in nobene zlomljene kosti, dokazovanje nasilja tako postane malce težko."

Kobo Abe

Trajanje

Predstava traja 1 uro in 25 minut in nima odmora.

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 20:00: Nedolžni (L’innocente) režija: Diego de Brea

G. D’Annunzio, S. Cecchi D’Amico, E. Medioli, L. Visconti

Igrajo: Uroš Maček, Romana Šalehar, Draga Potočnjak, Olga Grad, Matej Recer

Nedolžni (1976) je zadnje delo filmskega velikana Luchina Viscontija. Ljubezenski trikotnik se dogaja v vilah rimske aristokracije, kjer je dekor do potankosti premišljen, v senzualnem vzdušju italijanskih podeželskih palač, njegovi razkošno kostumirani junaki pa zaradi vzvišene distance do lastnega čustvenega sveta vzbujajo vtis, kot da bi bili zamrznjeni v času. Visconti je film posnel po romanu Gabrieleja D'Annunzia, enega vodilnih predstavnikov dekadence in simbolizma v italijanski književnosti. Prav naklonjenost simbolizmu in dekadenci aristokracije je tisto, kar povezuje Diega de Breo in Luchina Viscontija; de Brea se je v našem gledališču z njim srečal že leta 2006, ko je ustvaril Somrak bogov.

 

Galerija Kresija ob 18:00: Otvoritev razstave "Pravljični cvet"

Na odprtju bo pisateljica, pesnica in pripovedovalka Anja Štefan brala pravljice iz knjige Gugalnica za vse (MKZ 2013), ki sta jo ustvarili z ilustratorko Marjanco Jemec Božič. Obe ustvarjalki bosta po dogodku podpisovali knjige.

 

KOŽ ob 18:00: V senci interneta – Peter Topič

Internet je fenomen, ki vpliva na način našega komuniciranja, našega poslovanja, na bolj subtilni ravni pa celo na našo spolnost. Posameznik se lahko ujame na določene aktivnosti, kot so: internetno igralništvo, internetna seksualnost, klepetalnice, trgovanje preko spleta, igranje igric in kompulzivna uporaba računalnika in pametnih telefonov.



Zasvojenost z internetnim seksom je ena od oblik zasvojenosti s seksualnostjo in sodi v kategorijo nekemičnih zasvojenosti.

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Urne zgodbe

Urne zgodbe: V mesecu januarju začenjamo nov cikel dogodkov in sicer razgiban projekt pisanja proze v živo, v katerem se bodo vsakokratni tekmovalci pomerili med seboj v ustvarjanju pred publiko in sicer po vnaprej zadanih navodilih.

Strokovna žirija bo budno spremljala ustvarjanje in ga ob zaključku večera tudi komentirala, umanjkal pa ne bo niti gost večera, s katerim bomo poklepetali v času, ko bodo naši avtorji pisali svoje kratke (kratke) zgodbe (prozne tekste, dolge do 2000 znakov). Prvi bo z nami vsestranski Vinko Möderndorfer!

Na otvoritvenem večeru Urnih zgodbah bodo nastopili: Sara Sajovec, Aleksandra Surla, Ada Černoša, Domen Babič, Samo Petančič in Matjaž Pikalo.

O ustvarjalcih

Matjaž Pikalo (1963) je večstranski umetnik. Diplomiral je iz etnologije in sociologije kulture (1988). Podiplomski študiju je nadaljeval v Parizu (1990). Za poezijo je prejel mednarodno (drugo) nagrado Pablo Neruda v Trstu (1998) in dobil priznanje na mednarodnem natečaju Arte senza confini za pesem Misli dobro in modro (2004), po kateri so posneli tudi istoimenski kratek film (2010). Za predstavljanje svoje poezije je ustanovil glasbeno skupino Autodafé (1994), s katero je posnel tri zgoščenke in glasbo za dva kratka filma. Piše tudi prozo. Napisal je tri romane, tri knjige o nogometu, štiri knjige kratkih zgodb za otroke in mladino, štiri slikanice, štiri pesniške zbirke, eno za otroke, scenarij za kratki film, eno dramsko delo za odrasle in tri za otroke ter libreto za muzikal. Za knjigo kratkih zgodb Luža je prejel nagrado večernica (2002). Za isto delo je prejel tudi častno priznanje IBBY Honour List 2004 v Capetownu. Za slikanico D'Slamina je na mednarodnem natečaju za najboljšo zgodbo za otroke in mladino, prejel drugo nagrado mesta Schwanenstadt (2008).

Samo Petančič, rojen leta 1980 v Ljubljani, ljubitelj trash fantazijske in sci-fi literature. Delovne obveznosti urejevalca spletne strani časopisa Delo in občasnega avtorja člankov za ljubljansko redakcijo Dela poskuša presekati s pisanjem kratkih zgodb, a jih le redko objavlja, ker mu je ljubši format romana. Če mu bosta inspiracija in delovna disciplina mila, v prihodnosti načrtuje dokončanje družbenokritičnega romana. Njegovo edino javno objavljeno delo je leta 2006 pri založbi Goga izdani fantazijski roman Pota magov.

Aleksandra Surla se je rodila leta 1987 v Ljubljani. Je diplomirana medjezikovna posrednica, trenutno pa končuje magistrski študij primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti UL. Je novo ime na slovenski literarni sceni, njene kratke zgodbe so bile do sedaj objavljene v oddaji Izbrana proza na programu Ars, objavljene pa bodo tudi v reviji Literatura.

Ada Černoša je o sebi zapisala: Ada Černoša je polnočasna tečna feministka, prostočasna študentka primerjalne književnosti in slovenistike in bodoča tetka z mačkami. Literarno pot je začela pri Novem zvonu, trenutno pa piše prozo za Tribuno.

Domen Babič se je izrekel: Z mentaliteto Milana Kučana v devetdesetih potujem drugače kot on - po vetru, namreč.

 

Kult3000, Metelkova 2/b ob 19:00: Kinoklub na ključ: EKSPERIMENT V PLESU

Okrogla miza ob izidu nove številke revije Maska: Premiki sodobnega plesa I

Pojem eksperimenta v umetnost vstopi s popularizacijo in učinkovitostjo znanosti v času industrijske revolucije v Evropi v drugi polovici 19. stoletja. Lahko bi trdili, da moderne scenske umetnosti (gledališče, ples in različne hibridne oblike), zlasti pa scenske prakse zgodovinskih avantgard svoje umetniško snovanje emancipirajo od literarnih in glasbenih diktatov. Četudi je bil pojem eksperimentalnega gledališča na podoben način kot danes pojem postdramskega gledališča nekakšna oznaka zmedenih gledalcev in tudi novinarjev za tiste oblike scenskih praks, o katerih si ne znajo ničesar posebnega misliti, lahko pojem eksperimenta v scenskih umetnostih povežemo z vrsto kontinuiranih praks, organizacijo umetniških postopkov, studijskih situacij, metodologij, umetniških tveganj, konceptov, neobičajnih inter- in transdisciplinarnih povezav itd. Čeprav morajo biti za eksperimentalno delo zagotovljeni določeni delovni pogoji, povezani s količino finančnih sredstev, je danes v

sodobnem plesu tako rekoč sleherni umetniški proces zavedno ali nezavedno podvržen postopkom, ki so bodisi dediščina preteklega bodisi rezultat aktualnega eksperimentalnega umetniškega dela, četudi zgolj v okruških. Mimo tega je gledališče zabava, ples pa šport.

O eksperimentu v plesu se bodo pogovarjali: Rok Vevar (moderator in avtor uvoda) ter plesalci in koreografi Mateja Bučar, Katja Legin in Gregor Kamnikar.

»Kinoklub na ključ« je raziskovalno-samoizobraževalni program, ki zainteresirani javnosti (odprt je za vse - od plesalcev začetnikov do koreografov s kilometrino, od producentov in dramaturgov do urednikov in teoretikov ...) enkrat mesečno zagotavlja ogled (zgodovinsko) referenčnega avdio-vizualnega gradiva s področja sodobnega plesa oz. scenskih umetnosti nasploh.

Po ogledu gradiv(a) sledi odprta debata, v kateri se komentira, problematizira ter asociativno kontekstualizira ogledano gradivo.

"Kinoklub na ključ" je skupni projekt Maske in JSKD.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: Stoletnica Vitomila Zupana

19:00 Naš avto, František Čap, Jugoslavija, 1962, 35mm, 1.66, čb, 91'

Mladi piranski fotograf Pino Vrabec (Janez Čuk) dobi časopisno nagrado za neko svojo fotografijo. Pri lokalnem časopisu ga sprejmejo za fotoreporterja in Pino se odloči, da si bo z denarjem, ki ga bo dobil za nagrajeno fotografijo, kupil avto. Njegova družina je proti, ker bi si vsak rad kupil nekaj zase. Poštar prinese nagrado, toda namesto denarja je v kuverti samo diploma. Sosedje, ki živijo na majhnem trgu in ki zmeraj vse slišijo, se jim posmehujejo, a zdaj šele so Vrabčevi odločeni, da si kupijo avto. Burka o avtomobilu kot statusnem simbolu, za katero je scenarij Čapu pomagal pisati Vitomil Zupan.

21:00 Idealist, Igor Pretnar, Jugoslavija, 1976, 35mm, 1.66, barvni, 121'

Učitelj Martin Kačur (Radko Polič) je ob prelomu stoletja zaradi naprednih idej premeščen iz mesta na podeželje. Tu se zaljubi v gosposko hči Minko, ki pa nima nobenega razumevanja ne za njegovo ljubezen ne za njegove ideje. Kačur kljub svarilom cerkve in lokalnih oblasti nadaljuje z izobraževanjem neukih množic. Po klasičnem socialno-kritičnem romanu Ivana Cankarja je scenarij napisal Vitomil Zupan.

 

Kinodvor:

17:30 Preteklost (Le passé), Asghar Farhadi, Francija / Italija, 2013, DCP, 130'

Film z oskarjem nagrajenega Asgharja Farhadija (Ločitev) je še ena intenzivna družinska drama, v kateri ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled. Režiser v slogu napete detektivke raziskuje zapletene medčloveške odnose in razkriva relativnost resnice. Film je Bérénice Bejo (Umetnik) prinesel nagrado za najboljšo igralko v Cannesu.

20:00 Leto kina: Kinodvor 90 – Staragara 10 – Venezia 70

Sto psov + Krik

Vstop prost!

V Letu kina filmska produkcijska hiša Staragara praznuje svojo desetletnico, najstarejši mednarodni filmski festival na svetu – Beneški filmski festival – pa svojo sedemdeseto izdajo. Obletnici bomo obeležili s posebnim dogodkom, na katerem si boste lahko premierno ogledali najnovejši deli ustanoviteljev Staregare, Jana Cvitkoviča in Janeza Burgerja, ter omnibus Venezia 70 – Future Reloaded. Eden izmed sedemdesetih uglednih režiserjev z vsega sveta, ki so bili povabljeni, da s 60- do 90-sekundnim filmom počastijo obletnico festivala, je bil prav Jan Cvitkovič.

21:00 Leto kina: Kinodvor 90 – Staragara 10 – Venezia 70

Venezia 70 – Future Reloaded, 2013, blu-ray, 120 min

Vstop prost! Brez slovenskih podnapisov!

Ob 70. obletnici Beneškega filmskega festivala je bilo 70 režiserjev z vsega sveta povabljenih, da posnamejo 60- do 90-sekundni film, s katerim bi ob popolni ustvarjalni svobodi obeležili ta dogodek. Med filmskimi ustvarjalci, ki so sprejeli povabilo, so svetovno znani mojstri, uveljavljeni režiserji in mladi, ki so že imeli priložnost dokazati svoj talent. Vsak izmed njih je v zadnjih dvajsetih letih na festivalu sodeloval vsaj enkrat. Future Reloaded je skupinski poklon Beneškemu filmskemu festivalu in hkrati razmislek o prihodnosti filma skozi osebno perspektivo vsakega posameznega režiserja.

Mala dvorana ob 19:30:

Zelena utopija, Urban Zorko, Marko Kumer-Murč, Slovenija, 2013, HD, 55'

Zgodba o prvem eko-certificiranem celostno urejenem skupnostnem urbanem vrtu v Mariboru. Geneza nove družbe skozi štiri letne čase.

 

Kino Komuna:

18:00 Reševanje gospoda Banksa (Saving Mr.Banks), biografska komična drama, John Lee Hancock, ZDA, Velika Britanija, Avstral, 2013, 125'

20:20 Volk z Wall Streeta (The Wolf of Wall Street), Martin Scorsese, ZDA, 2013, 165'