Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri

Tokratna veganska večerja bo benefit za prednovoletno 'okraševanje' od božičkov, prazničnih popustov in družinske idile našmrkane Ljubljane. Na sporedu bo vedno odličen chilli sin carne + solata + jabolčna pita. Se vidimo!

 

Jalla Jalla:

19:30 Predpremiera! UNIČEVANJE (Anti)Eko forum režija: Nena Močnik, joker: Tajda Logar, igrajo: Dolores Trol, Katja Ropret Perne, Neža Dali Novak, Blažka Čas

20:00 Po predstavi bo otvoritev razstave, ki bo povezana s tematiko predstave.

 

Gala hala ob 20:00: LYDIA LUNCH (ZDA) Za ustrezno muziko bo pred, med in po koncertu skrbel jahač plošč BIGor.

Vstopnina: 15 € na dan koncerta

 

Klub Gromka ob 20:00: LUD Literatura: Poezija: Barbara Jurša, Jurij Hudolin, Blaž Lukan; glasbena improvizacija Vid Drašler in Jošt Drašler; povezuje Petra Koršič

 

Channel Zero ob 21:00: MY OWN REVOLUTION FESTIVAL 1.0 - Za preporod in prvo točko naše revolucije smo izbrali odlično kombinacijo. In sicer v veselje nam je, da bodo fantje iz Vipavske doline gostili s prav posebnim namenom. REAL LIFE VERSION slavijo izid nove zgoščenke z imenom: »The Sound of Progress«.

 

Glasba Izven:

 

Slovenska filharmonija ob 19:30: Koncert Terrafolk in Simbolični orkester za 25 let Amnesty International Slovenije.

 

Restavracija Shambala, Križevniška 12 ob 20:00: Torkov Live Jazz

Med drugimi gosti bo z nami na saksofonu tudi vrhunski športnik Jani Šepetavec.

 

Kavarna Hotel Union ob 21:00: Vintage Swing večer v Kavarni Union

 

Teater, razstave, predavanja....:

 

Cankarjev dom - Linhartova dvorana ob 20:00: Udar po moško 2

 

SMG ob 20:00: Pier Paolo Pasolini: AMADO MIO; Režija Ivan Peternelj

za abonma ERASMUS in izven

Pier Paolo Pasolini

AMADO MIO

Režija: Ivan Peternelj

Prevod: Milan Štefe

Koprodukcija SMG in ŠKUC gledališča

Igrata: Ivan Peternelj, Blaž Šef

scena: Ema Kugler; kostumi: Barbara Stupica; glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar;

lektorstvo: Mateja Dermelj; luč: Matjaž Brišar; maska: Barbara Pavlin; vodja predstave: Janez Pavlovčič; producentka: Barbara Hribar

Amado mio je zgodba o ljubezni. Gre za morda eno izmed najbolj intimnih Pasolinijevih proznih del, ki se v popolnem sozvočju z idiliko furlanskega podeželja, ob spominih na čudovito Idrijo (kjer je Pasolini živel pri devetih letih) in med divjanjem druge svetovne vojne razcveta v dveh kratkih, posthumno objavljenih romanih, Nečistovanja in Amado mio, združenih pod enim naslovom in v enem samem izbruhu zatrte čutnosti. Iz romana veje nostalgija po nedolžnem, pristnem, po "antični svežini", po tisti Italiji, ki jo je avtor označil za ponižno in avtentično. Obdobje, ki ga je preživel v Casarsi, je pustilo neizbrisen pečat, predvsem zaradi njegovega bega leta 1948, potem ko je neki mladenič pri spovedi izpovedal, da je spolno občeval s Pasolinijem. Spotakljivo dejstvo, zaradi katerega je njegovo življenje v takem provincialnem okolju postalo nemogoče in neznosno.

Pier Paolo Pasolini, uporni intelektualni posebnež italijanskega rodu, nam tokrat razkrije nepopustljivo mladostniško vihravost homoerotične domišljije. Amado mio je en sam pobeg v čustveno notranjost občutljivega, odraščajočega mladeniča, ki v poeziji in ljubezenskem drgetu vidi usodno gibalo vsega obstoječega. Ljubezen se kaže kot tista paličica usode, bohotna in vsemogočna sila, ki se ji ni moč upirati in ki popolnoma zaslepi, preobrazi. Vseskozi je navzoča misel, da gre za greh, in pripovedni subjekt jo skuša ugonobiti, nekako uravnovesiti s skoraj obsedenim iskanjem brezmadežne čistosti, popolne naklonjenosti, predanosti. Prav v profilu negrešne, angelske podobe srčnega izbranca se nadeja najti odrešitev.

Osrednja nit predstave je razmerje med Pasolinijem in njegovim občudovancem – eksplozija zatrte čutnosti, grešnosti, pa tudi "abstraktni, večni trenutek čiste želje", ki vzcveti v absurdnem času 2. svetovne vojne, ko se strah pred smrtjo meša z banalnim in obscenim, ko je ozračje izprijeno in težko.

Ivan Peternelj je igralec Slovenskega mladinskega gledališča, ki je v SMG svoj prvi avtorski projekt, Zvonar, ustvaril leta 1997, leta 2003 pa še Obličja iz peska.

 

Križevniška cerkev ob 20:00: Christine Gaigg /2nd Nature: Desacre! (2013)

kontraverzni performans – koreografija ruskih škandalov preteklosti in sedanjosti! Vaclav Nižinski in Pussy Riots v Posvetitvi pomladi!

KONCEPT IN REŽIJA: Christine Gaigg

PLES: Alexander Deutinger, Marta Navaridas, Petr Ochvat, Anna Prokopová, Eva-Maria Schaller, Esther Steinkogler, Thales Weilinger

TEKST, GOVOR: Christine Gaigg, Erich Klein

ODER: Philipp Harnoncourt

LUČ: Jan Wagner

ADAPTACIJA GLASBE: Florian Bogner

GLASBA: Igor Strawinsky Le Sacre du Printemps (citati)

KOREOGRAFSKI ELEMENTI: Vaslav Nijinsky (Millicent Hodson po rekonstrukciji), Pussy Riot

KOSTUMI: Dorothea Nicolai

ASISTENTKA: Iris Raffetseder

MANAGEMENT: Eva Trötzmüller, artphalanx

FOTO: eSeL.at

PREMIERA: 24. aprila 2013

KOPRODUKCIJA: Tanzquartier Wien in 2nd nature.

S PODPORO: MA 7 – Cultural department of the city fo Vienna

Ugledna avstrijska koreografinja Christine Gaigg je s svojim kolektivom 2nd Nature v Ljubljani prvič gostovala na festivalu Exodos leta 2001, in sicer s predstavo Sacre Material, v kateri se je z analizo gibanja in z povsem odkritim referiranjem na glasbeno partituro Le Sacre Du Printemps (1913) Igorja Stravinskega in istoimensko krstno koreografijo Vaclava Nižinskega dotaknila različnih tipov javnih žrtvovanj. Koreografija DeSacre! (2013) ima tokrat stvarne politične razloge; poganski žrtveni ritual, ki so si ga morali ruski antropologi nekje leta 1911 po naročilu Sergeja Djagileva izmisliti, saj je bil Pariz obseden s primitivističnimi elementi v umetnosti in so se takšni motivi tako v slikarstvu (npr. v kubizmu in fauvizmu) kakor tudi v drugih umetnostih (plesu, gledališču, glasbi) dobro prodajali je svoj legendaren koreografski (Vaclava Nižinski) in glasbeni (Igor Stravinski) krst doživel 29. maja 1913 v Théâtre des Champs-Élysées v Parizu. Škandal je bil natančno tisto, česar si je Djagilev želel: boljše reklame si ni mogel želeti in boljše strategije za stike z javnostmi si v tem času mimo Djagileva ni bil sposoben spomniti takorekoč nihče. 12. februarja 2012, malo pred 100. obletnico krstne izvedbe škandaloznega ruskega baleta, je v moskovski katedrali Jezusa Odrešenika feministična punk skupina Pussy Riot odplesala svoj ritualni punk ples z naslovom "Punk molitev – Božja mati, odženi Putina!". 3. marca istega leta so bile članice punk skupine aretirane, čemur je sledil montirani politični proces, ki je zadobil razsežnosti globalnega političnega škandala. Koreografinja Christine Gaigg se v DeSacre! (2013) vrača k ruski klasiki v več pomenih te besede: z razdelavo umetniških in sovjetskih konotacij.

 

Galerija Equrna ob 19:00: otvoritev razstave 30 let Galerije Equrna

Otvoritev razstave 30 let Galerije Equrna - arhivski pregled 30-ih let delovanja galerije slavnostni govornik dr Tomaž Brejc

Galerija, ki obstaja trideset let, to niso samo stene, na katerih je viselo nešteto umetnin, niso le tla, ki so vdano prenašala še tako nenavadne kipe in instalacije, je živi prostor spomina, je zgoščena vsebina časa in ljudi v njem, njihovih zamisli in pričakovanj, dosežkov in spodrsljajev. V resnici je ta prostor predstavno bitje, ki je videlo več, kot so videli naključni obiskovalci, je resnična priča vsega, čemur rečemo sodobna slovenska umetnost. Skozi čas – in tri desetletja za galerijo ni majhna doba – dobi prostor neko dostojanstvo in občutljivost, prijaznost in sprejemljivost, neko čudovito toleranco, zaradi česar se galerija nikoli ne postara in bo še dolgo edini prostor, v katerem se bo umetnost dobro počutila, kjer bo doma.

 

Galerija Fotografija ob 19:00: Frédéric Fontenoy: INSIDE

 

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 19:00: Dr. Marko Uršič: O sencah

 

Photon ob 19:00: Stane Jagodič: Odvodi fotografije (1969-1980)

Pregledna razstava Staneta Jagodiča bo predstavila enega najmočnejših aspektov umetniškega ustvarjanja tega avtorja: heterogene fotografske prakse oziroma njihove kreativne odvode kot sta fotomontaža, foto-kolaž in foto-performans.

Stane Jagodič, Odvodi fotografije (1969-1980)

Pregledna razstava Staneta Jagodiča bo predstavila enega najmočnejših aspektov umetniškega ustvarjanja tega avtorja: heterogene fotografske prakse oziroma njihove kreativne odvode kot sta fotomontaža, foto-kolaž in foto-performans.

Iz obsežnega opusa bodo izbrana najpomembnejša dela, med njimi nekatera še neobjavljena, ki so najmočneje zaznamovala njegovo dejavnost v razširjenem polju avtorske fotografije. Med leti 1969 in 1980 so nastala številna dela, skozi katera je avtor raziskoval in preizkušal možnosti rabe fotografije v polju likovnih umetnosti. Kljub na prvi pogled izrazito formalističnemu pristopu so dela iz omenjenega obdobja zasnovana na trdnih vsebinskih temeljih, saj močno odražajo duh svojega prostora in časa.

Stane Jagodič (1943) aktivno deluje na različnih področjih likovne umetnosti od sredine 60. let. Kmalu po končani Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1970) je postal eden aktivnejših in pomembnejših umetnikov v tedanji Jugoslaviji, ki je bliskovito vzpostavil prepoznavno likovno in konceptualno govorico. V svojem bogatem opusu je privzemal različne načine umetniške produkcije in se posluževal raznorodnih umetniških medijev kot so fotografija, slikarstvo, grafika, karikatura, performans, asemblaž in instalacija. Od leta 1967 aktivno raziskuje umetniško rabo fotografije in njenih kreativnih derivatov kot sta fotomontaža ali foto-kolaž. Stane Jagodič je bil so-ustanovitelj in gonilna sila Grupe Junij, umetniške platforme, ki je aktivno delovala med leti 1970 in 1985.

 

Galerija Kapelica ob 20:00: Solarni odmik - Produkcijski aparat in biologija posameznika

Ambicije globaliziranega neoliberalnega sveta težijo k razmerjem, v kateri so pripadniki družbe podrejeni tehnološkem aparatu, ki nikoli ne počiva.

Transkoninentalne korporacije, svetovna borza in mobilnost so skrajne oblike, ki kličejo po od biološkega časa neodvisni vsiljeni dejavnosti, a subtilnemu pritisku po uspešnosti in "življenju s polnimi pljuči" ne uide nihče. Kje so skrajne meje družbeno pogojenega raztegovanja in gnetenja biološkega ritma, izven katerih se zoe človeškega telesa upre biosu in prične razjedati samega sebe?

Skozi projekt Solar Displacement smo priča deliberaciji med suboptimalnim, obsoletnim telesom in emancipacijo od njega, ki jo omogočajo alkohol, farmacevtska sredstva, zelišča ali fototerapija. Udeleženci preko aplikacije na mobilnem telefonu svojemu dnevnemu ritmu izpostavijo podgano, ki živi v galeriji. Podgana se na vsiljeni ritem odziva s spremenjeno aktivnostjo in samozdravljenjem. Udeležence tako pozovemo, da preko bioindikatorja z distance opazujejo svoje fiziološko telo in jih obenem nagovorimo, da sprejmejo odgovornost zanj in za podganino počutje.

Sodelavci: Gašper Derganc (programiranje), Slavko Glamočanin (programiranje), Miha Turšič (oblikovanje)

Zahvala: za posojo živali hvala Nejcu Novaku (Male živali, Košnica pri Celju)

 

Filozofska fakulteta, predavalnica 15 ob 17:00: PREDSTAVITEV KNJIGE "KAPITALISTIČNO NEZAVEDNO: Marx in Lacan" ter POGOVOR Z AVTORJEM SAMOM TOMŠIČEM

Knjiga »Kapitalistično nezavedno: Marx in Lacan« prinaša sistematično obravnavo Lacanovega branja Marxove kritike politične ekonomije ter podrobno analizo povezave med Lacanovo vrnitvijo k Freudu in Marxovo kritiko kapitalističnih družbenih odnosov. Pokaže, da povezave med tema dvema teoretskima poljema še zdaleč niso presežene, temveč so aktualne in teoretsko produktivne, saj ponujajo inovativne miselne modele za konceptualizacijo antinomij kapitalizma, modernih oblik gospostva ter pripadajočih oblik subjektivnosti.

Na dogodku se bomo tako osredotočili prav na odnos med marksizmom in psihoanalizo ter na kritično primerjavo lacanistične ter marksistične kritike in teorije ideologije. Skozi pogovor, ki ga bo s krajšim uvodnim predavanjem odprl avtor Samo Tomšič, bomo skušali z lacanističnimi prijemi analizirati kapitalistično strukturo družbene vezi. Na podlagi natančne umestitve notranjih protislovij kapitalističnega produkcijskega načina in skozi lacanistično teorijo političnega subjekta bomo zastavili tudi vprašanje politične spremembe, ki skupaj s preobrazbo družbene vezi zahteva tudi produkcijo novega subjekta.

 

Trubarjeva hiša literature:

17:00 "Politične stranke in gibanja v Sloveniji - na poti k prenovi demokracije in političnega življenja?'', okrogla miza Akademije za demokracijo

Na okrogli mizi bodo sodelovali dr. Rok Svetlič, dr. Lenart Škof in dr. Urban Vehovar ter kot gost sodnik Ustavnega sodišča RS g. Jan Zobec. Okroglo mizo bo vodil Boštjan Tadel.

V t.i. postvstajniškem času se v Sloveniji soočamo s civilnodružbenimi in političnimi procesi, ki od nas kot državljanov zahtevajo podrobnejši premislek. Vstajniški naboj proti obstoječi politični eliti je z novo vlado skorajda povsem izginil, čeprav v tem pogledu v Sloveniji ni prišlo do večjih sprememb. Mnoga od takratnih gibanj so zamrla ali postavila svoje delovanje na stran. Ob pozivih po ustanavljanju novih političnih strank in gibanj smo bili nedavno priča vrnitvi krščanske demokracije tudi prek preimenovanja ene od strank na politično prizorišče, s čimer se s temi vrednostnimi usmeritvami želi pristopiti k vprašanjem aktualnega družbenega stanja. Po drugi strani pa se pojavljajo oziroma oživljajo ideje t.i. 'demokratičnega socializma'. Prostor demokracije se tako po eni strani vsaj potencialno širi z novimi alternativnimi pogledi in vizijami, po drugi strani pa se v Sloveniji tudi v okviru obstoječega političnega spektra srečujemo z idejami in pozivi, ki vsebujejo radikalnejšo kritiko sedanje demokracije pri nas in ki se v nekaterih elementih dotikajo vprašanja ustavno določenih vrednot družbenega in političnega sobivanja.

19:00 Večer intermedijskih umetnosti z Damirjem Avdićem

glasbeno-pripovedovalski dogodek Ja anarhista.

O gostu večera: Damir Avdić se je rodil v Tuzli leta 1964. Objavil je več romanov, med njimi Na krvi ćuprija (2005.), Enter Džehenem (2009.), Tiket za revoluciju ( 2012 ) ter pesniško zbirko Kuda sestro, posnel pa je tudi pet glasbenih albumov in sicer: Od trnja i žaoka (2004.), Mrtvi su mrtvi (2008.), Život je raj (2010.), Mein kapital (2012.) i Human Reich (2013.) Je ustanovitelj glasbene skupine Rupa u zidu, s katerimi je posnel naslednje albume: Samo hladno (1991.), Budi samo na distanci (1994.), Love Me My Darling (1995.), Laku noć pacijenti (1996.), Kora (1999.). Med letoma 2007 in 2008 je napisal in izvajal glasbo, pa tudi igral v predstavi Einkindunsererzeit (Hamburg) režiserja Branka Šimića. Po romanu Na krvi ćuprija je napisal monodramo Most na krvi (gledališče Glej, Ljubljana 2009.) ki jo je postavil v sodelovanju z režiserjem Maretom Bulcem. 2011 je napisal glasbo za dokumentarni film Totalni gambit režiserja Jana Cvitkoviča, s katerim je sodeloval tudi v letu 2012, ko je ustvarjal glasbo za njegov igrani film Archeo. 2012 je sodeloval z režiserko Renato Vidič in napisal glasbo za njeno predstavo Svinje (gledališče Glej), pa tudi z režiserjem Janezom Pipanom; ustvaril je glasbo za predstavo Muhe (celjsko narodno gledališče).

Kino kino kino!!!

 

POP-UP DOM na Tobačni 5 ob 20h: Knio otok predstavlja VEČER EKSPERIMENTALNIH kratkih filmov mladih avtorjev iz Videa na plaži.

Predstavili se bodo Simona Jerala, Daphne van den Blink, Rui Esperanca, Eva Petrič, Juš Premrov, Aleksandar Pejić, Urška Djukić, Nika Autor, Diego Menendes, Živa Petrič in Peter Bizjak.

 

Kinoteka:

19:00 Posvečeno: Patrice Leconte

Dekle na mostu (La fille sur le pont), Patrice Leconte, Francija, 1999, 35mm, 2.35, čb, 91', sp

Noč na pariškem mostu. Mlado dekle s solzami v očeh se povzpne na ograjo mostu, da bi skočila v Seno. "Kot kaže, hočeš narediti napačno potezo," nenadoma sliši za svojim hrbtom.

21:00 Retrospektiva: František Čap – otvoritev!

Piran – biser slovenskega primorja | Nočni metulj

Piran – biser slovenskega primorja František Čap, Jugoslavija, 1965, 35mm, barvni, 10'

»Kratki film Piran – biser slovenskega primorja ni le eden izmed slovenskih kratkih filmov iz bogate, skoraj sedemdesetletne bere in tudi ni zgolj turistično-propagandni izdelek, kot to morda nakazuje njegov naslov. František Čap, češki režiser, čigar delovanje je vtisnilo globoko sled v mlado slovensko kinematografijo, je za konec svojega filmskega ustvarjanja v Sloveniji (Jugoslaviji) posnel kratek hommage mestu, ki je postalo njegov drugi dom in, na njegovo željo, tudi zadnje počivališče. Ob ostrih zvokih Tartinijevega Vražjega trilčka je s svojo montažno virtuoznostjo zarisal portret srednjeveškega obmorskega mesteca, njegovo barvito zgodovino in sodobni utrip, sožitje njegovih prebivalcev s čudovito sredozemsko arhitekturo in morjem, ki jo obdaja.« Radovan Čok

Nočni metulj (Noční motýl) František Čap, Češkoslovaška, 1941, 35mm, 1.37, čb, 84', svp

Marta Dekasová (Hana Vitova) je guvernanta pri petični družini iz majhnega mesta z veliko vojašnico. Oficirji, zlasti poročnik Kala, neumorno dvorijo Marti, ta pa je zaljubljena v mrkega poročnika Vargo. Varga je poročen in ljubi svojo ženo, igralko Heleno, zato zavrne Martino ljubezen. Nesrečna Marta se potolaži v strastnem objemu poročnika Kale in za kazen izgubi službo guvernante. Vanjo se nato zagleda mladi študent Michel, vendar Marta še vedno hrepeni po Vargi. Socialna ljubezenska melodrama, umeščena ob konec 19. stoletja in skoraj v celoti posneta v studiu, prikaže režiserja na vrhuncu ustvarjalnih moči. Suvereno vodenje igralcev, izjemen občutek za kompozicijo, ekspresivna osvetljava prizorov in elegantna scenografija se zlijejo v brezšivno celoto, ki poslej velja za enkraten režijski prijem Františka Čapa.

 

Kinodvor:

17:00 KUL abonma: V hiši (Dans la maison), François Ozon, Francija, 2012, DCP, 105'

Za abonma in izven

Francoski mojster satire François Ozon (Gospodinja, 8 žensk) je s pomočjo briljantne igralske ekipe zasnoval duhovit, igriv in napet film o čarih in skušnjavah pripovedovanja zgodb. Zanj je prejel najvišje priznanje v San Sebastiánu in nagrado FIPRESCI v Torontu.

19:00 Llewyn Davis (Inside Llewyn Davis), Ethan Coen, Joel Coen, ZDA / Francija, 2013, DCP, 105'

Brata Coen poustvarita legendarno newyorško folk glasbeno sceno zgodnjih šestdesetih. Film, umeščen v Greenwich Village tik pred prihodom Boba Dylana, je portret mladega umetnika, ki se znajde na pravem mestu v napačnem trenutku. Velika nagrada žirije na zadnjem festivalu v Cannesu.

21:00 Llewyn Davis (Inside Llewyn Davis), Ethan Coen, Joel Coen, ZDA / Francija, 2013, DCP, 105'

 

Kino Komuna:

17:30 Otožna Jasmine (Blue Jasmine), drama, Woody Allen, ZDA, 2013, 98'