Mojstri jazza na veličastnem jam sessionu, ki širi dojemanje glasbe tako za glasbenike kot za ljubitelje improvizacije

Kumsko veče je druženje starih jazz prijateljev na Prijateljevi ulici v Prulčku. Člani zasedbe so profesorji konzervatorija, glasbene akademije, big banda RTV Slovenije, itd, ki že dolga leta sodelujejo med seboj v različnih zasedbah, tokrat pa bojo pa vsi skupaj zaigrali na super jazz jamm večeru. Seveda vabljeni tudi vsi ostali jazzeri da se nam pridružijo.

Kumsko veče je idealna priložnost za sprostitev in druženje ob kakovostni jazz glasbi v družbi ljubiteljev te glasbene zvrsti.

Zasedba ki bo odprla jamm je:
-Gašper Bertoncelj - bobni
-Nikola Matošić - kontrabas
-Jaka Kopač - alt sax
-David Jarh - trobenta
-Blaž Trček - saksofon
-Lenart Krečil - saksofon
-Milan Stanisavljević - klavir

KZ Megaron zaključuje jubilejno 20. sezono svojega delovanja z dvema sklepnima koncertoma v Slovenski filharmoniji, in sicer 16. in 19. junija ob 19.30.
Koncerta z naslovom NA TEMELJIH SPOMINOV imata v naših srcih posebno mesto, saj boste na koncertu slišali raznolike skladbe, ki smo jih izvajali skozi 20 let delovanja zbora. Prisluhnili boste lahko melodijam Rahmaninova, Gallusa, Runestada, Mendelssohna, Biebla in nekaterim slovenskim zimzelenim skladbam.

Vabljeni, da se skupaj z nami sprehodite po spominih, ki jih bomo oživili preko skladb, po katerih tako z veseljem posegamo in jih izvajamo!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

V prevladujoči ideologiji še zmerom straši predstava o junaškem intelektualcu, ki da govori resnico – predvsem »oblasti«. Stereotip pripisuje intelektualcem dvojni privilegij: da so blizu resnici in oblasti. Prevedeno v teorijo to pomeni: intelektualci postavljajo merilo »resničnosti« za vladajočo ideologijo ter s tem ohranjajo in obnavljajo odnose nadrejenosti in podrejenosti. Ali preprosto rečeno: intelektualci so ideologi vladajočega razreda. Tako sta mislila pisca Nemške ideologije. Marx je pozneje vprašanje teoretsko preoblikoval: »… odnos političnih in literarnih zastopnikov nekega razreda do razreda, ki ga zastopajo […] je to, da v duhu ne morejo prek pregraj, prek katerih ne more [pripadnik tega razreda] v svojem praktičnem življenju, da jih torej v teoriji žene k tistim nalogam in rešitvam, h katerim žene v praksi [pripadnika razreda] materialni interes in družbeni položaj«. V predavanju si bomo postavili tole vprašanje: Ali ima razred, ki podira pregraje razredne družbe, svoje »politične in literarne zastopnike«? Če jih trenutno nima, kako naj si jih ustvari?

Predavanje bo potekalo ob 19:00 v Participativni ljubljanski avtonomni coni (PLAC). Posnetek predavanja bo pozneje objavljen na IDŠjevem YouTube kanalu. Dogodek je organiziran v sodelovanju s Transform Europe.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Osemletni deklici ni všeč, ko jo ljudje kličejo z imenom Aitor. Vzdevek Cocó zveni bolje, a tudi ne čisto prav. Medtem ko med čebeljimi panji raziskuje svojo identiteto, ženske iz njene družine razmišljajo o lastnih življenjih in željah …

 

Tankočutna, s soncem obsijana zgodba o otroku, ki išče svoje ime. Prvenec baskovske režiserke je devetletni igralki prinesel nagrado za najboljšo vlogo na lanskem Berlinalu.

 

 

 

 

Hirayama se zdi povsem zadovoljen s preprostim življenjem čistilca stranišč v Tokiu. Živi v skromnem stanovanju, polnem starih kaset, knjig in fotografij. Njegovi dnevi potekajo v mirnem in ustaljenem ritmu: zjutraj vstane, si pristriže brke, poskrbi za svoje rastline, obleče modri kombinezon in sede v kombi. Na poti v službo posluša glasbo, med odmori fotografira drevesa, zvečer bere … Niz nepričakovanih srečanj pa postopoma razkrije več o njegovi preteklosti.

 

Wim Wenders se vrača v Tokio, da bi posnel ganljivo filmsko pesem o iskanju lepote v drobnih trenutkih vsakdanjega življenja. Film z nostalgičnim soundtrackom, ki vključuje klasike Louja Reeda, Patti Smith in Nine Simone, je Kojiju Yakushoju prinesel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu.