Spijmo en kozarec
Metelkova mesto:
Klub Gromka ob 21:00: Defonija: FIRE! (Švedska)
>> garažni rock / elektroakustika / heavy industrial noise
Mats Gustafsson - saksofoni, Fender Rhodes, elektrofonija
Johan Berthling - basovska kitara
Andreas Werliin - bobni, tolkala
Plaz garažnih rokovskih riffov, fino zamazana jazzovska psihedelija in hrup težkih tovornjakov = z eno besedo FIRE!, enkratna švedska superskupina.
S koncertom začnemo precej točno - klubska vrata se odpro ob 20:30.
Hrupna, industrijska, garažna, hipnotična, psihedelična nadzidava zasedb The Thing, Tape, Wildbirds & Peacedrums. Mats Gustafsson, Johan Berthling in Andreas Werliin v nori supergrupi ustvarijo enkraten spoj izkrivljenih muzik, ki prečijo vse živo. Gre za trenutno najbolj vroč izstrelek plodovite švedske scene. Glasba skupine Fire! nikakor ni le še en svobodnjaški jazzovski trio, prej nasprotno: je eksplozija električnega zvoka, sodobno glasbeno požigalništvo, prepolno energije, ki v ponavljajočih se upočasnitvah in pospešitvah gradi svež pogled na glasbo. Mats Gustafsson se je vselej obdajal z glasbeniki, ki jim ni bilo mar za žanrske razlike in tako tudi Fire! obenem črpajo svoj navdih iz jazza, garažnega rocka, elektroakustične glasbe, a tudi iz hrupa zelo velikih tovornjakov. Rezultat je zvočni plamen, ki zažiga tako v tišini kakor tudi v hrupu in je najbrž "najdostopnejša" Gustafssonova zasedba doslej. Fire! so posneli šest albumov, med drugim enega tudi z Jimom O'Rourkom, kitaristom skupine Sonic Youth.
cena vstopnice: 8.00 EUR
Channel Zero ob 22:00: DubLab: JOE NICE (ZDA) - Support: PIER (Roots In Session) & DubDiggerz. Joe Nice je svetovno priznan DJ, prisoten na dubstep sceni od samega začetka, in prvi ki je ta žanr iz Anglije prinesel v ZDA, od koder sicer prihaja (Baltimore)
Teater, razstave, predavanja:
SNG Drama:
Veliki oder ob 19:30: Medeja
Glasbo izvajata Drago Ivanuša (midiharmonika, glas, tibetanska skledica, didžeridu, računalnik) in Enos Kugler (bobni, udu, ksilofon, računalnik). Otroški glasovi v prvem zboru: Mladinski pevski zbor Osnovne šole Janka Modra, Dol pri Ljubljani, zborovodkinja Bojana Gajšek. Pesem v zadnjem zboru poje Otroški pevski zbor RTV Slovenija, zborovodkinja Anka Jazbec. Zvočno gradivo posneto v studiih Silos in studiu 26 Radia Slovenija.
Mitska zgodba o Medeji, ki se svojemu nezvestemu možu maščuje z najbolj nedoumljivim med zločini, dobi pri Seneki dimenzije, ki daleč presegajo intimna, družinska razmerja. Uboj lastnih otrok je tragični vrhunec nesrečne zgodbe, a Medejina dejanja so del muhaste usode, vpeta so v vzročno-posledično mrežo nezaslišanih zločinov in postopkov v okrutnem in neskrupuloznem boju za preživetje, za položaj, za oblast in predvsem za ohranitev oblasti.
Mala drama ob 20:00: Angel pozabe
Govorci lepenskega dialekta na zvočnih posnetkih: Bredica Županc, Mici Kucher, Klara
Haderlap, Vili Ošina.
Roman Angel pozabe (2011) pesnice in dramaturginje Maje Haderlap z intimno poetičnostjo spregovori o pomenu partizanskega gibanja na avstrijskem Koroškem. Prek delovanja avtoričinega spomina se pred nami izrisujejo pokrajine, skozi katere se preliva čas, ki s pomočjo izkušnje spreminja tako navade v Železni Kapli kot tudi zavest domačinov o lastnem življenju. Izjemen pomen in vrednost Angela pozabe potrjujejo številne nagrade in priznanja, pa tudi ponatisi romana.
"Veš, če te je v gozdu strah, je treba peti partizanske pesmi."
Maja Haderlap
Predstava traja 1 uro in 40 minut in nima odmora.
Gledališče Glej ob 20:00: Hlapci se ženijo
A. T. Linhart je začrtal prve slovenske dramske like, I. Cankar pa jih je prvi psihološko poglobil. Ali ti liki danes res opisujejo značilnosti ljudi, ki živimo v tem kulturnem prostoru? Pridite in presodite!
Po motivih Antona Tomaža Linharta in Ivana Cankarja
Avtorji in izvajalci: Miša Mahnič, Vid Sodnik, Tomaž Lapajne Dekleva in Andraž Gartner
Produkcija: Društvo za razvoj gledališča v izobraževanju
Koprodukcija: Gledališče Glej
A. T. Linhart je začrtal prve slovenske dramske like, I. Cankar pa jih je prvi psihološko poglobil. Ali ti liki danes res opisujejo značilnosti ljudi, ki živimo v tem kulturnem prostoru? Sta Linhart in Cankar vzpostavila stereotipe o Slovencih ali pa sta res opisala temeljne značilnosti našega značaja in našla v čem je drugačen od značaja drugih evropskih narodov? Ekipa umetnikov se loteva preigravanja tipičnih likov iz Linhartovih in Cankarjevih dram v novih dramskih zapletih in raziskuje, kako danes vidimo in razumemo klasične slovenske dramske like. Smo res taki? Ali pa klasična literatura ne razkriva prave podobe ... Pridite in presodite!
Kino Šiška, Kamera, ob 20:00: NATAN ESKU: BETELGEZA (pregledna razstava)
Natan Esku (1973) je ilustrator z obilico radovednosti, želje po preizkušanju novih materialov in tehnik, predvsem pa z ogromno strastjo do dela. Neprestano premika meja svojega ustvarjalnega izražanja povsod, kamor seže oko in občutek za estetiko. Posledica eksperimentiranja na področju vizualne umetnosti je bilo profesionalno uveljavljanje na navidezno ločenih področjih, kot so slikarstvo, kiparstvo, grafično oblikovanje, fotografija, scenografija, oblikovanje interjerjev ter razvoj likov za lutkovno gledališče in animacijo. Vsako ustvarjanje je zanj samosvoja izkušnja, ki jo prenaša z enega področja na drugega, jo reciklira in poustvari.
V delih je prisotna komična figuralika, ki zgodbo pripoveduje sama zase. Živost ji navdihuje odločna črna linija, močne osnovne barve in kontrasti. Veliko je poigravanja z besedami, ki so včasih ironično pomenljive in družbeno kritične, drugič fonetično zanimive, naslednjič produkt trenutnega vtisa ali preprosto brezkonceptualne. Celota elementov tvori nezgrešljiv avtorjev pečat, odporen na sociokulturne tokove.
Kot samostojni ustvarjalec na področju kulture se uspešno preizkuša na raznovrstnih projektih. Sodeluje z večjimi oglaševalskimi agencijami in oblikovalskimi studiji ter ponuja kreativne rešitve za potrebe klientov. Predstavil se je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah in leta 2009 prejel nagrado Mednarodnega bienala ilustracije Zlatno pero Beograda za inovativno delo, ki nerazdružljivo povezuje poezijo z ilustracijo.
Vstop prost.
Kosovelov dom Sežana ob 18:00: 17. tradicionalni literarni večer literarnega društva Zlati čoln Sežana
na predvečer rojstnega dne Srečka Kosovela ob njegovi 110. obletnici
V prvem delu večera bo Zavod za založniško dejavnost Beletrina Ljubljana predstavil knjigo Srečko Kosovel – zbrane pesmi, ki jo je izdal konec preteklega leta. Pesmi je zbrala in zbornik, ki ima 1.180 strani, uredila Neža Zajc.
V drugem delu pa se bodo z branjem svojih besedil predstavili člani Literarnega društva Zlati čoln Sežana.
Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Emonske zgodbe
Dr. Marjeta Šašel Kos bo pripravila predavanje o tem, kaj nam o življenju v Emoni lahko povejo rimski spomeniki, najdeni na območju današnje Ljubljane in okolice.
Predavanje bo postreglo z odgovori na vprašanje, kako so v času Rimljanov živeli na področju, kjer živimo danes.
Hostel Celica ob 20:00: Potopisni večer: Od Slovenije do Turčije s kolesom
Kino kino kino!!!
Cankarjev Dom, Kosovelova dvorana: Festival dokumentarnega filma
17:15 The Missing Picture / L'image manquante
19:00 My Fathers, My Mother and Me / Meine keine familie
21:00 The Land of Promise
Kinoteka: Festival dokumentarnega filma
17:00 Retrospektiva: Marcel Łoziński
Če se zgodi | Priče
Če se zgodi (A gdyby tak się stało) Marcel Łoziński, Poljska, 2007, video, barvni, 40', ap
Dvanajst let po tem, ko je Łoziński s sinom Tomekom v parku posnel film Zgodi se lahko kar koli, se oče in sin vrneta v isti park. Tomek je zdaj osemnajstletnik. Sprehaja se po istih krajih, ki jih je obiskal kot šestletni deček, in skuša podoživeti izkušnjo prvega filma, izkušnjo srečevanja z ostarelimi neznanci, izkušnjo odkritosrčnih pogovorov o življenju in smrti. Namesto tega v parku sreča šestletnega sebe in film se prelevi v meditacijo na temo izgube otroške naivnosti in upanja ter nezmožnosti rekonstrukcije nečesa, kar se lahko preprosto in samo zgodi. Če se.
Priče (Świadkowie) Marcel Łoziński, Poljska/Francija, 1987, video, barvni, 26'
4. julija leta 1946 je množica s sovraštvom zaslepljenih Poljakov v mestecu Kielce pobila dvainštirideset Judov, ki so preživeli drugo svetovno vojno. Štirideset let pozneje se v isto mestece odpravi Łoziński, da bi poiskal priče poboja in jih poprosil, da svoje izkušnje delijo s kamero. Belolasi moški in ženske se nadrobno spominjajo usodnega dne, vendar režiserja bolj kot rekonstrukcija epizode nasilja zanimajo podrobnosti iz vsakodnevnega življenja prič v povojnih letih. Iz drobnih anekdot, govoric in osebnih mnenj se tako veliko jasneje izrišeta miselnost neke družbe in etika dvoma, ki se je naposled vendarle zažrla vanjo.
19:00 Berkeley (At Berkeley), Frederick Wiseman, ZDA, 2013, video, barvni, 244'
Wisemanov portret Kalifornijske univerze v Berkeleyju, velike javne univerze v Združenih državah, je po ambiciozni zasnovi in kolosalni izvedbi mogoče primerjati z njegovim filmom Državna zakonodaja (2010). Gre za prepoznavno režiserjevo razgrnitev vseh plasti institucije, kolosa izobraževalnega sistema. Spoznamo vodstvo šole ter njegovo težnjo po ohranjanju odličnosti in finančne stabilnosti, učne kurikulume, načine razvedrila, neformalne pogovore o rasizmu in socialnih razlikah, razmerja med univerzo in mestom, študentske proteste jeseni 2012, ki so zahtevali predvsem ohranitev brezplačnega šolanja.
Kinodvor:
17:00 Z Molièrom na kolesu (Alceste à bicyclette), Philippe Le Guay, Francija, 2013, 105'
Z Molièrom na kolesu je duhovita in izvrstno odigrana komedija o spopadu dveh egov – nekdaj priznanega gledališkega igralca in zvezdnika priljubljene telenovele –, umeščena na francosko atlantsko obalo. Film, ki ga je zrežiral Phillippe Le Guay (Ženske iz 6. nadstropja), je navdihnila Luchinijeva strast do Molièrovega Ljudomrznika.
19:00 Z Molièrom na kolesu (Alceste à bicyclette), Philippe Le Guay, Francija, 2013, 105'
21:00 Festival frankofonskega filma: Ida, Pawel Pawlikowski, Poljska / Danska, 2013, DCP, 80'
V Angliji delujoči Pawel Pawlikowski, ki si je mednarodni sloves ustvaril s filmi Zadnje zatočišče in Moje poletje ljubezni, se je prvič vrnil v rodno Poljsko, da bi tam posnel vizualno minimalistično in presunljivo intimno študijo kompleksne in kontroverzne vojne tematike. Nagrada mednarodne kritike FIPRESCI v Torontu in najboljši film Londonskega filmskega festivala 2013.
Mala dvorana ob 19:15:
Banditenkinder - slovenskemu narodu ukradeni otroci, Maja Weiss, Slovenija, 2014, blu-ray, 95'
Celovečerni dokumentarec Maje Weiss pripoveduje zgodbo o trpki in boleči usodi ukradenih slovenskih otrok med drugo svetovno vojno in po njej. Prikazuje jo tako na kolektivni ravni kakor skozi primere posameznikov.
Kino Komuna:
17:00 12 let suženj, zgodovinska drama, Steve McQueen, ZDA, Velika Britanija, 2013, 134'
19:30 Panika, komična drama, Barbara Zemljič, Slovenija, 2013, 100'
21:30 Nimfomanka - 1. del, drama, Lars von Trier, 2013, 122'
Dodaj komentar
Komentiraj