Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganska kuharska večerja! Tokrat bo direktno akcijo na vaše brbončice izvedla ekipa Transforma.

 

Jalla Jalla ob 21:00: Dave Colohan solo projekt: Raising Holy Sparks (Irska) + Innercity (Belgija/Irska) + Ana Kravanja & Samo Kutin duo (Ljubljana)

Dave Colohan je ustanovni član priznanega avant-folk kolektiva United Bible Studies in neodvisne založbe Deserted Village. S solo projektom Raising Holy Sparks je začel leta 2011, pred tem je od leta 1993 ustvarjal pod imenom Agitated Radio Pilot. V ustvarjanju črpa iz tradicij židovskega misticizma in Irskega podeželja, kar v procesu izpelje v kombinacijo drone-a, ljudskih pesmi in free jazza.

Innercity je zasedba, v kateri so se združili Hans Dens, Bart Sloow (Sloow Tapes, Sylvester Anfang II) in Dave Colohan (United Bible Studies, Murmansk) v triu progrock ekstravagance, kot si sami pravijo. Čudaška elektronika, psihedelični minimalizem in okultna dada muzika.

Line up:

Hans Dens - violina, elektronika

Bart Sloow - kitara

David Colohan - alt. saksofon

Ana Kravanja in Samo Kutin se v duetu z violino in hurdy gurdyjem gibljeta predvsem v svobodni improvizaciji, katera pa se lahko prelevi v delno strukturirane dele odigrane na tujih ljudskih glasbilih (ribab, begena, bendir).

 

Muska izven:

 

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta - Jezdeci Prostranih Dimenzij Inštrumentalno - vokalna zasedba

Eva Jurgec : oboa, flavte in glas

Klemen Bračko : violina in kitara

Daniel Homšak : kontrabas

Damir Jazbec : ustna harmonika, glas

Vstop prost.

 

Teater, razstave, predavanja:

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:30: Sokrat, Slavoj in sofisti; režija: Jure Novak

(delovni naslov Mәgle)

Igrajo: Damjana Černe, Arna Hadžialjević, Ivan Godnič, Željko Hrs, Uroš Maček, Matej Recer, Romana Šalehar, Stane Tomazin

Glasba v živo: Incurabili

Gledališki projekt Jureta Novaka Sokrat, Slavoj in sofisti izhaja iz preizpraševanja položaja gledališča in družbe danes. To pa iz razmisleka o pomenu komedije znotraj atiške in današnje demokracije. Natančneje Oblačic (Νεφέλαι / Nephelai), velikega mojstra stare atiške komedije Aristofana, prvič uprizorjenih v okviru dionizičnih slavij v Atenah 423 let pred našim štetjem.

Sodobnemu gledališču in gledališčnikom torej ponujajo ključno strukturno oporo Aristofanove Oblačice z zgodbo, ki se kljub več kot dvatisočletnemu odmiku od antične "zibelke" demokracije zdi na moč podobna današnjim kriznim zgodbam padlih angelov tajkunov in v žrelo pekla padajočih novodobnih slehernikov: konservativnež in antiintelektualec izda vse svoje vrednote, da bi se obvaroval pred revščino.

Spodnja dvorana

Predstava traja približno 85 minut in nima odmora.

Po začetku vstop v dvorano ni več dovoljen.

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: Klepet.com, režija Mišo Mićić, abonma četrtek rumeni in za izven

mladinska predstava

Prosti čas "Online" življenja

Eksperimentiranje z identiteto je naraven del najstništva in odraščanja. Po trenutnih podatkih povprečni slovenski najstnik preživi na internetu uro in pol na dan, kar 76% slovenskih otrok in najstnikov ima profil na enem izmed priljubljenih socialnih omrežij. "Online" življenje jim olajšuje spoznavanje svojega "pravega" jaza, ki v "Offline" življenju dostikrat ostane skrit. Tako vsaj pravi polovica otrok in najstnikov.

Toda kakšno moč nam lahko da "anonimnost" na spletu in kako se predstavimo drugim, ko smo skriti na drugi strani ekrana? Ali se res zavedamo, da so na drugi strani pravi ljudje s čustvi, mislimi in težavami, kot jih imamo mi? Kaj se zgodi, ko te odgovornosti ni in se ne zavedamo posledic?

Ne zamudite naše predstave, v kateri šest najstniških junakov svoj prosti čas preživlja na priljubljenem spletnem portalu Klepet.com. Razpravljajo o različnih temah, ki jih zanimajo, o problemih, ki jih obremenjujejo, iščejo stik drug z drugim, se spoznavajo in družijo. Zdi se jim namreč, da tako lažje navežejo stike in sproščeno komunicirajo kot pa v živo. Je res tako? Do odgovora vam pomaga priti tudi naša predstava Klepet.com!

 

SNG Opera in balet ob 19:30: La Traviata

Kljub temu da La traviata danes zavzema mesto med najbolj priljubljenimi operami in je sinonim za ognjemet čudovitih melodij, "ki gredo v uho", je konservativno občinstvo beneškega Teatra Fenice krstno uprizoritev leta 1853 izžvižgalo. Uspeh ji je prinesla šele uprizoritev leto pozneje v manjšem gledališču San Benedetto. La traviata spada med tiste operne mojstrovine, ki so nastale v enem zamahu, saj jo je skladatelj v nepretrganem ustvarjalnem zanosu uglasbil v mesecu in pol. Libreto je napisal pesnik Francesco Maria Piave in je odlična priredba Dame s kamelijami francoskega pisatelja Alexandra Dumasa. Verdi je na oder postavil propadlo pariško kurtizano Violetto, ki jo prevzema čista in nesebična ljubezen. Violetta je arhetip ženske, ki ji meje svobode postavlja le ljubezen. Traviata je bila pri nas prvič uprizorjena leta 1867 v izvedbi nemškega igralskega ansambla v Deželnem gledališču v Ljubljani. Tokratna postavitev (15. po vrsti) je delo uveljavljenega režiserja Lutza Hochstraateja. Skupaj s svojo ustvarjalno ekipo je na ljubljanski oder postavil znano ljubezensko zgodbo, dramo velikih čustev, ki jo je naslonil predvsem na psihološko poglabljanje likov, na njihovo intimno bolečino in na kritiko družbenih razmer. Ustvarjalci so zgodbo obdržali v zgodovinskem okviru, a ji vseeno pustili dovolj svobode, da je razvila živo in pristno odrsko dogajanje.

 

SNG Drama, mali oder ob 20:00: Nekaj sporočil za vesolje

Pritlikava pohabljenca Lum in Purl Schweitzke, nekakšna sodobna Vladimir in Estragon, iščeta smisel življenja. Ugotovita, da je tisto, za kar se splača živeti, skupni otrok, vendar ne moreta vplivati na usodo, saj je njuno življenje dramatik že zapisal v dramsko besedilo. Kdo jima lahko pomaga uresničiti željo? Obiščejo ju različne medijske, izmišljene ali zgodovinske osebnosti, vsaka s svojo zgodbo in s svojo bolečino. V igro vstopi še Vodja poteka, ki vsem tem osebnostim ponudi priložnost, da s posebno napravo v vesolje pošljejo kratko sporočilo.

"Nahajamo se v eksploziji, pizduni."

Wolfram Lotz

Predstava traja 1 uro in 40 minut in nima odmora.

 

10KA, klub smeha, Miklošičeva 28 ob 20:00: 10kin Večer novega

V ceni vstopnine (3 €) je vključena tudi ena pijača ter ogromna doza smeha.

Nastopajo:

Aleš Novak

Andraž Purkat

Pevc Anton

Husein Šakanović

 

Podiplomska šola ZRC SAZU ob 17:00: dr. Peter Klepec nadaljuje s sklopom predavanj: DEKONSTRUKCIJA DRUŽBENE VEZI: PSOVKA, PANIKA, TESNOBA

 

Stara mestna elektrarna ob 18:00: Predstavitev knjige: SAMO JEDNOM SE LJUBI: Radiografija SFR Jugoslavije, predstavitev knjige avtorja Darka Suvina.

Na pogovoru bodo sodelovali:

Darko Suvin (avtor knjige in profesor na Univerzi McGill)

Boris Buden (Filozof in publicist, Berlin/Zagreb)

Krunoslav Stojaković (Rosa Luxemburg Stiftung, Beograd)

Marko Kržan (Filozofska fakulteta Ljubljana, IDS)

 

Filozofska fakulteta UL, predavalnica 15 ob 18:00: Gostujoče predavanje Chrisa O'Kanea pri predmetu Teorije ideologije

“Osrednji, strukturni problem kapitalistične družbe v vseh njenih vidikih”: blagovni fetišizem in družbena teorija pri Lukacsu, Adornu in Lefebvru

Osnovna tema predavanja bodo Lukacseve, Adornove in Lefebvrove uporabe Marxove teorije blagovnega fetišizma. Osredotočil se bom tudi na s tem povezane teme iz metodologije in družbene teorije, pri tem pa bom posebno pozornost posvetil temu, kako so omenjeni misleci interpretirali Marxovo teorijo fetišizma in kako je takšna interpretacija služila kot hkrati podlaga in refleksija s tem povezanih objektivnih in subjektivnih vidikov njihove družbene teorije.

Prvi del predavanja bo temeljil na Heinrichovi interpretaciji Marxa, s katero bom uokviril kasnejše preglede Lukacsa, Adorna in Lefebvra. Govoril bom o tem, da Marx razume fetišizem kot teorijo dominacije in mistifikacije, ki jo razvija skozi vse tri knjige Kapitala in ki se dovrši v Trinitarni formuli. Govoril bom tudi o tem, kako pomanjkljivosti Kapitala temu onemogočajo, da bi predstavljal celostno družbeno teorijo.

V drugem delu bom pokazal, kako je Lukacseva teorija reifikacije revolucionirala marksistično teorijo, saj je ponudila celostno družbeno teorijo, ki je temeljila na Marxovi analizi blagovne forme. Osredotočil se bom na to, kako je Lukacsev pojem “bistva blagovne forme”, znotraj njegove obravnave praktičnih ločitev, ideoloških mistifikacij in revolucionarnega preseganja meščanske družbe, deloval kot “model vseh objektivnih form meščanske družbe, hkrati pa tudi vseh subjektivnih form”.

V tretjem delu se bom posvetil Adornovi uporabi teorije fetišizma kot “fetiškega značaja menjalne abstrakcije”, kar je del njegove analize množične družbe. Na tem mestu se bom osredotočil na to, kako Adorno z uporabo fetišizma pojasnjuje celoto praktične in ideološke integracije posameznikov v družbo.

V četrtem delu bom razpravljal o Lefebvrovem pojmu fetišizma kot “konkretne abstrakcije” znotraj njegove kritikie vsakdanjega življenja. Govoril bom o tem, kako se ta koncepcija fetišizma močno razlikuje od tistega, kar je bila za Lefebvra nad-določevalnost Lukacseve teorije, in o tem, kako je Lefebvre poskušal v svojem pojmu vsakdanjega življenja zajeti notranje nasprotje med fetišizmom in humanizmom.

Zaključil bom z nekaj razmišljanji o šibkih točkah Lukacseve, Adornove in Lefebvrove teorije ter z vprašanjem načina uporabe Kapitala za namene družbene teorije.

Chris O'Kane je nedavno končal svoj doktorat iz Družbene in politične misli na Univerzi v Sussexu. Ukvarja se z družbeno in politično filozofijo ter kontinentalno filozofijo, še posebej z Marxom, marksizmi in kritično teorijo. Trenutno piše knjigo o družbeni konstituciji in družbeni dominaciji pri Marxu, heglovskem marksizmu in teoriji vrednostne forme, pa tudi več člankov, v katerih nadalje razvija nekatere teme svojega doktorata. Poleg tega ureja zbrana dela Sohn-Rethla. Njegovi ostali raziskovalni interesi so humanizem, antihumanizem in negativni humanizem ter kritične teorije krize.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: Film OF

19:00 Peterica ožigosanih (Bastardi senza gloria), Enzo G. Castellari, Italija, 1977, 35mm, 1.85, barvni, 100', sp

Razbojniška banda junaških ameriških vojakov se proti koncu druge svetovne vojne klati po razdejani Evropi, zatakne v goltancu nacistične pošasti in mesarske podvige krona z razstrelitvijo vlaka. Umazani kult notoričnega kralja evropskega žanrskega smetja Enza Castellarija, ki je trideset let kasneje navdahnil tudi mnogo slavnejše Neslavne barabe.

21:15 Neslavne barabe (Inglourious Basterds), Quentin Tarantino, ZDA/Nemčija, 2009, 35mm, 2.35, barvni, 153', sp

Odpadniški vod krvoločnih ameriških vojakov židovskega porekla se v okupirani Evropi, globoko za sovražnikovimi črtami, znaša nad nacisti in zavezniške sile lastnoročno pripelje do zmage.

 

Kinodvor:

16:45 Grand Budapest hotel (The Grand Budapest Hotel), Wes Anderson, Velika Britanija / Nemčija, 2014, DCP, 100'

Brezčasna zgodba o prijateljstvu, časti in izpolnjenih obljubah, posneta po navdihu klasičnih hollywoodskih komedij iz 30-ih let in spominih dunajskega pisatelja Stefana Zweiga, je divje kinetična krimi-komedija, ki od režiserjevih značilno ekscentričnih likov poka po šivih.

18:45 Nebraska, Alexander Payne, ZDA, 2013, DCP, 115'

Alexander Payne (Potomci, Stranpoti, Gospod Schmidt) se vrača na cesto z nežno in pretanjeno komedijo, ki se izkaže kot izvrsten eliksir za te krizne čase. Film je veteranu Bruceu Dernu prinesel nagrado za najboljšega igralca v Cannesu in nominacijo za oskarja.

21:00 Najini otroci (À perdre la raison), Joachim Lafosse, Belgija / Luksemburg / Francija / Švica, 2012, DCP, 111'

Režiser je novico iz črne kronike brez trohice senzacionalizma spremenil v intenzivno, napeto in večplastno psihološko študijo 'nepredstavljive' družinske tragedije. Film pripada Émilie Dequenne (Rosetta bratov Dardenne), ki je za vlogo prejela nagrado za najboljšo igralko v canneski sekciji Posebni pogled.

Mala dvorana ob 19:00 in 21:15:

Abeceda (Alphabet), Erwin Wagenhofer, Avstrija / Nemčija, 2013, DCP, 113'

Analiza in obsodba tekmovalno naravnanega sodobnega izobraževalnega sistema ter poziv k izobraževanju, ki bi temeljilo na človeški domišljiji in ustvarjalnosti.

 

Kino Komuna:

18:15 Maska demokracije, dokumentarni, Igor Prodnik, 2014, 50'

19:30 Atomski z desne, romantična komična drama, Srđan Dragojević, Srbija, Črna Gora, 2014, 97'

21:30 Nimfomanka - 2. del, drama, Lars von Trier, Danska, Nemčija, Francija, Be, 2013, 123'