7. 5. 2018 – 16.30

Stebri ponedeljka

...

Metelkova mesto:

 

Klub Gromka ob 21:00: KiborgSpužva Büking: EYEHATEGOD (USA) + IAMDISEASE (SLO) >> ŠKUC KSB in Buba predstavljata sludgerske generale EyeHateGod. Za pridih avtohtonega nelagodja bodo poskrbeli Iamdisease.


Jalla Jalla ob 21:00: Torkpedo-> Memorîzu (1995)

 

Glasba izven:

 

Prulček ob 20:00: Lunine mene - Michael Weiskopf unplugged (ZDA)

Lunine Mene se odvijajo v znamenju raznolikih in žanrsko neopredeljenih skupin s strogo nedoločenim poreklom, ki jih vodi vsestranski urednik prulčkovega programa Saša S. Po koncertu sledi interkomunikacija vseh prisotnih umetniških prvakov in seveda popolnih obiskovalcev, ki kreše iskre svetlih trenutkov.

Michael Weiskopf unplugged (ZDA)
V Ljubljano prihaja newyorški glasbenik in kantavtor Michael Weiskop. Weiskopfov pohod po Ljubljani se bo pričel v ponedeljek, 7. maja, v intimnem vzdušju bara Prulček, nato pa se bo nadaljeval v sredo, 9. maja v objemu kluba Daktari. Njegovi prvi nastopi v Sloveniji bodo v znamenju formata "storytellers", saj bo nastopil v intimnem vzdušju, sam z akustično kitaro, predstavil novi (četrti studijski) album, ki ga te dni končuje v ZDA. Del pesmi je bilo posnetih tudi v znamenitem londonskem studiu Abbey Road, katerega ime v svet so ponesli Beatli. Weiskopf bo prvi del koncerta posvetil svojim novim in starejšim stvaritvah, v drugem delu nastopa pa se bo poklonil legendarnemu ameriškemu piscu in skladatelju Bobu Dylanu . Glasbenik je izdal tudi avtobiografijo, v kateri razkriva svojo neverjetno življenjsko zgodbo. Živi namreč ameriške sanje – od sirote, ki se je za obstoj borila na neizprosnih newyorških cestah, se je povzpel do milijonarja. Je ustanovitelj več uspešnih revij, med drugim tudi revije American Cheerleader. V svojih šestdesetih letih pa se je posvetil svoji prvi ljubezni – glasbi. (Vir - zurnal24.si)

Brez vstopnine

 

Kino Šiška ob 20:00: DEERHOOF + WREKMEISTER HARMONIES

Maja nas z novo ploščo končno spet obišče kultna skupina neodvisnega rocka s pridihom navihanega popa Deerhoof, vedno drugačna, vedno vihrava in vedno hudomušno drzna. Kot posebni gost se ji bo na večeru pridružila zasedba Wrekmeister Harmonies, ki je s svojo težko godbo ob prejšnjem obisku Ljubljane zakuhala enega najboljših koncertov leta, tokrat pa bo predstavila povsem svežo novo ploščo.

John Peel jih je dvakrat povabil na sešn v svoj studio. Pitchfork je njihovo ploščo Apple O’ razglasil za enega najboljših albumov novega tisočletja. Sodelovali so tako z Zachom Hillom (Death Grips) kot z Joanno Newsom. Njihova plošča Milk Man je bila predelana v balet za otroke. Sufjan Stevens je ploščo The Runners Four imenoval za album desetletja. Šli so na turneje z Radiohead, The Flaming Lips, Beckom in Red Hot Chili Peppers. Za priredbe so jih zaprosili Blonde Redhead, Maroon 5 in Starfucker. V videospotu za komad “Exit Only” je nastopil Michael Shannon. Slavospeve so jim nizali Henry Rollins, Blur in Yeah Yeah Yeahs. Ploščo Las Isla Bonita je za Talkhouse recenzirala Merrill Garbus (Tune-Yards). S Xiu Xiu so v Avstriji v živo odigrali ploščo Joy Division Unknown Pleasures.

Še bi lahko naštevali. Po več kot 20 letih premikanja gora je zbirka dejstev in dosežkov kalifornijskega benda Deerhoof namreč tako pisana, eklektična, intrigantna in nabrana z vseh vetrov kot njihov glasbeni izraz. Ta se sicer vrti okoli neodvisnega rocka, punka, noisea in razmišljujočega popa, a ga igriva zasedba z neštetimi vplivi in referencami stalno obrača in prevrača v povsem lastno, nezamenljivo godbo. Bend je Šiško navdušil že ob prvem obisku leta 2010, vrača pa se s septembra izdano ploščo Mountain Moves, protestnim albumom, ki mu kljub politični noti ne manjka očarljivosti, na njem pa med drugim gostujeta Juana Molina in Xenia Rubinos.

Kot posebni gost večera bo nastopil varovanec založbe Thrill Jockey, dvojec Wrekmeister Harmonies, čigar vodja J. R. Robinson življenje dojema kot dolg, postopen proces razpadanja, to videnje pa preliva v težkokategorne metalske kompozicije na sečišču dronea, post-rocka in dooma. Robinson, ki je tekom kariere sodeloval z ikonami, kot so Jef Whitehead (Leviathan), Alexander Hacke (Einstürzende Neubauten), David Yow (The Jesus Lizard), Chip King in Lee Buford (The Body) in Marissa Nadler, nas bo obiskal slab mesec po izidu nove plošče The Alone Rush, prve, ki jo je ustvaril le s partnerico Esther Shaw. Na albumu je črpal iz težke dvojne izkušnje ljubljene osebe in oskrbe drugega člana družine z neozdravljivo boleznijo. Zasedbin prvi obisk Ljubljane leta 2016 v klubu Channel Zero je med prisotnimi obveljal za enega od koncertov leta, med odsotnimi pa sprožil obžalovanje zaradi zamujene priložnosti. K sreči se nam maja obeta popravni izpit.

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 19:00: Heroj 1.0

Avtorski projekt Uroša Kaurina in Vita Weisa

V deželi brez upanja sta vstala dva heroja.
Mlada, pogumna in neustrašna.
Nihče ju ni pričakoval.
Nihče ni pričakoval, da bo odrešitev tako preprosta, tako nenadna, tako nenavadna.
Do tega trenutka nismo vedeli, da smo čakali prav njiju.
Nihče ni pričakoval, da bosta prav onadva prinesla
rešitev, smisel, happy end.

Igrata: Uroš Kaurin in Vito Weis
Koprodukcija: Slovensko mladinsko gledališče in Moment

Vstopnina: 11 EUR / 9 EUR (dijaki, študentje, upokojenci)

 

Šentjakobsko gledališče Ljubljana ob 19:30: Ne šlataj 220V

Kupite stanovanje. Dvosobno. Vselite se. Ob tem pa se vam nasmehne sreča in spoznate še Polono, ki končno privoli, da pride k vam na obisk. Celo na večerjo … Priprave na zanimivo srečanje in morebitno "večerjo" so v polnem teku … nato pa krrrrrc!, zmanjka elektrike.

Sprašujemo vas: Ste tudi vi že kdaj imeli težave z elektriko? Z zastarelo električno napeljavo? Jo je zmanjkalo v vašem stanovanju ali v celotnem bloku? Vas je lift pustil na cedilu? Kako hitro so prišli električarji? So odkrili in odpravili okvaro? Kaj je lahko še hujšega?! … Aja – mojstri! Ti prihajajo in odhajajo, pa spet prihajajo in odhajajo …

Veste, to kar bomo zdaj napisali drži. Zagotovo! Ne šlataj – 220 V! je elektro-komedija o vseh nas, ki smo se odločili, da slepo verjamemo modrim kombinezonom, pametnjakovičem in gobezdačem. Pa se res ne dá nič storiti zoper to? Smo res ljudje najbolj varni v svojem ovčjem tropu, ki verjame, da se "itak ne dá nič storiti"? … Ali pač ne?

Drznite si vstopiti v blok na Tovarniški 45, blok s podobnimi problemi, mogoče pa tam odkrijete mojstra po svojem  okusu v najbolj naelektreni komediji Iztoka Lovrića.

Vstopnina: Od 7 EUR dalje

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Kritike iz leta 1907 so bile katastrofalne. Ocene so pozabljene, Cankarjeva farsa še vedno živi.  

Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom

Vsa dramska dela Ivana Cankarja, tudi če jih zgolj beremo, v sebi nosijo močan pečat gledališkega. Ne glede na tematiko jih je pisal z jasno mislijo na uprizarjanje, predvsem pa na gledalce.

Zato je bilo presenečenje kritiškega odziva nad v dveh tednih spisano in še istega leta (1907) uprizorjeno farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski, izredno. Uprizoritvi so očitali prav tisto, čemur se je Cankar ves čas poskušal izogniti. Da je nekomunikativna, polna "šmire", konfuzna, brez dramskega zapleta … Pohujšanje od prejšnjih dram (Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi) resda slogovno odstopa in uporablja zahtevnejši gledališki jezik, a jih vsebinsko še vedno nadaljuje. Gre za obračun umetnika s svetohlinsko moralo okolja, v katerem živi in ustvarja.

Kljub hladnemu sprejemu ob nastanku je Pohujšanje preživelo, tudi zato, ker napetost na osi posameznik–družba še kako obstaja tudi danes. Kakšno je to razmerje in kakšna šentflorjanskost, do kam v času korporativne logike in spletne globalizacije segajo njene meje, kaj sploh še sta pojma svoboda in individualizem, kaj je kreativnost in kaj njen smisel … so zgolj nekatere teme, zaradi katerih je farsa danes enako ali še bolj aktualna kot pred sto desetimi leti.

Vstopnina: 15, 19, 21, 25, 13* EUR

 

Galerija ŠKUC ob 21:00: Samuel Beckett: Krappov zadnji trak

prevod: Tina Mahkota

režija: Dejan Spasić

v vlogi Krappa: Aleš Hadalin

dramaturgija: Denis Poniž

scenografija: Dejan Spasić

kostumografija: Juma Valenčak

svetovalec za gib: Klemen Janežič

montaža besedil na traku: Marko Meglič

tehnična izvedba: Matjaž Končina

tehnična pomoč: Atila Boštjančič

koprodukcija: Kulturno – športno društvo Štumf,  Društvo Škuc in Zavod Omrežje

Zakaj beležimo sedanjost in jo hranimo za prihodnost? Da bi za nami nekaj ostalo? Da se bomo v prihodnosti, ko nam bo dolgčas, lahko spominjali?

Zakaj tako radi gledamo nazaj, se lotevamo novih in novih retrospekcij? Zaradi prihodnosti?

Vse kaže, da nas brez preteklosti ni in tudi brez prihodnosti ne, ter da tudi večino sedanjosti porabimo zato, da "smo" v preteklosti ali v prihodnosti.

Uprizoritev Krappov zadnji trak v prostorih ljubljanske Galerije Škuc na Starem trgu 21 odpira vprašanja časa, človeške ujetosti v njem ter njegove minljivosti. Gre za eno bolj znanih enodejank Samuela Becketta, nastale leta 1957.

Ko je postane ni

Triumf in eksplozija novoveške subjektivitete sta za uprizarjanje potrebovala monumentalna literarna besedila, implozijo in polom te subjektivitete pa je Beckett uspel strniti v kratko, srhljivo besedilo, kjer protagonist Krapp vso nihilistično praznino nesmiselnega bivanja izreče v stavku: "Ni kaj več reči, niti pisniti". Tako je odgovor na vprašanje, kdo v resnici je Krapp, skrit v novem vprašanju, ki ga skozi uprizarjanje Beckett ponudi gledalcu, namreč: kdo v resnici ni Krapp.

Denis Poniž

Vstopnina: 3 €,

 

Kino Šiška, Kamera ob 19:00: Gašper Kunšič: ENTHUSIASTIC GAZE

Vizualni umetnik Gašper Kunšič z navdihom v podobah socrealizma in v nostalgiji do domačega okolja ustvarja nove geometrizirane oblike, ki odzvanjajo kolektivno identiteto preteklosti, v njih pa zajema kolektivno podobo sedanjosti, ki je bolj negotova kot polna upanja.

Pomensko nabite simbole in oblike spreminja v dekorativne vzorce ter preobraža v sodobni kontekst. Po vzoru socrealizma na tokratni razstavi postavi “spomenik” sodobnemu človeku, ki za razliko od monumentalnih predhodnikov dvomljivo zre proti lastni ter skupnostni prihodnosti.

Z združevanjem nasprotujočih si simbolov Kunšič predstavi negotovost posameznika, ki se z “očmi na pecljih” čuti primoranega zagrabiti vsakršno priložnost za osebno napredovanje. Osebnim stiskam navkljub si posameznik nadeva masko entuziazma, ki postaja tako rekoč vrednota v naši družbi.

Gašper Kunšič (1992) deluje na področju slikarstva, kiparstva, instalacije in digitalne grafike. Diplomiral je iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, s študijem medijske umetnosti pa nadaljuje na Univerzi uporabnih umetnosti na Dunaju. Razstavljal je v MSUM v Ljubljani, v UGM Studiu v Mariboru in v Kunstraum Niederösterreich ter Krinzinger Projekte na Dunaju. V zadnjem letu je sodeloval na Bienalu neodvisnih, na razstavi Vedno bom tu. Vedno. v Galeriji sodobne umetnosti v Celju in na razstavi Jože v Plečnikovi hiši. Samostojno je razstavljal v galeriji DobriVagi. Nominiran je bil za nagrado ESSL Art Award in je prejemnik nagrade za diplomsko delo ALUO (2016) ter štipendije Ministrstva za kulturo za študij v tujini. Deluje med Ljubljano in Dunajem.

Cikel samostojnih razstav je niz razstavnih projektov v zgornjem preddverju Kina Šiška, ki ga vsako leto pripravlja kurator ali kuratorka mlajše generacije.

cikel samostojnih razstav

vstop prost

 

KOŽ ob 18:00: Vinko Moderndorfer : Druga preteklost

Brez vstopnine

Druga preteklost (Goga, 2017) je monumentalna prozna freska izmišljene Doline, slovenske vasi v začetku dvajsetega stoletja. Tu živijo Slovenci, Nemci, vsak ima svoje delo.  Ob približevanju druge svetovne vojne si večina še vedno želi zariniti glavo globoko v pesek in le delati, živeti … dokler se ne zgodijo prve partizanske akcije, nato streljanja talcev. Naenkrat povsod okoli Doline gori vojna, v njej se kujejo načrti za maščevanje, ki ji bo sledilo. Z gostom se bo pogovarjala Carmen L. Oven.

Vabljeni!

 

Knjigarna in papirnica Konzorcij ob 18:00: Predstavitev biografije Milene Zupančič

Z Mileno Zupančič in avtorjem Tadejem Golobom.

S knjigami je podobno kot z obiski – nekatere so še posebej dolgo pričakovane. Ko pridejo, je kot bi Luna padla na Zemljo. Ena takšnih je tudi biografija ene največjih slovenskih igralk 20. stoletja, Milene Zupančič, ki je pravkar izšla pri založbi Beletrina. Skupaj s pisateljem Tadejem Golobom sta ustvarila neizmerno dragoceno besedilo, v katerem skozi igralkino življenjsko pripoved (po)doživimo našo polpreteklo zgodovino ter premislimo številne velike sodobne dileme.

Tadej Golob, eden najboljših slovenskih biografov, in Milena Zupančič, verjetno najprepoznavnejši slovenski obraz s filmskih platen in gledaliških odrov, sta se v Milenini domači Bohinjski Beli začela sestajati in pogovarjati leta 2016. Takoj sta se strinjala, da to, kar počneta, ne sme biti kronološka biografija v smislu – najprej sem se rodila, potem se obiskovala osnovno šolo, … A od tu naprej nista vedela, kako in kam. Potem pa je Milena nekega dne omenila, da gre skoraj vsak dan na pokopališče in da ji je tam lepo. In potem jima je steklo. In sta začela uživati. Milena je namreč, tako pravi Tadej Golob, ob tem, da je izjemna igralka in izjemna ženska, tudi prav poseben človeški original. Sama bi takim rekla z enim od številnih izrazov, ki jih je Tadej slišal prvič – prava slika brez okvirja.

Milena Zupančič (1946) je ena najprepoznavnejših slovenskih (jugoslovanskih) gledaliških in filmskih igralk. Med njenimi najbolj znanimi gledališkimi vlogami so Blanche v Williamsovem Tramvaju Poželenje, Lenka v Šeligovi Svatbi, Lidija v Jovanovićevem Zid, jezero in številne druge. Na področju filma je svoj obraz in glas med drugim  posodila Meti v Cvetju v jeseni, Tončki v Idealistu, Malki v Dediščini in Mimiki v filmu Moj ata, socialistični kulak. Med brezštevilnimi nagradami, ki so okronale njeno veličastno gledališko in filmsko kariero, so nagrada bert Društva slovenskih režiserjev (2016), viktor za življenjsko delo (2015) in Borštnikov prstan (1999).

Tadej Golob (1967) je pisatelj, novinar, columnist in biograf. Na književni sceni se je prvič pojavil s knjigo Z Everesta, v kateri je popisal smučanje Dava Karničarja z najvišje gore sveta, nadaljeval z biografijami Petra Vilfana, Zorana Predina in Gorana Dragića. Za roman Svinjske nogice je leta 2010 prejel nagrado kresnik. Leta 2017 je napisal največjo bralno uspešnico leta v Sloveniji, kriminalni roman Jezero.

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Stebri slovenskega gospodarstva (predstavitev knjige)

Stebri slovenskega gospodarstva: Podjetniške družine na slovenskem do 2. svetovne vojne zapolnjuje veliko vrzel. Gospodarstvo je poleg jezika in kulture konstitutivni element nacionalne identitete vsakega naroda ter predpogoj za njegov obstoj in razvoj. Zgodovinarji ugotavljajo, da se v slovenskem zgodovinopisju čuti velika pomanjkljivost prav zato, ker gospodarska zgodovina Slovencev sedanjim in bodočim rodovom ni predstavljena v primernem deležu. Knjiga Draga Medveda delno zapolnjuje to vrzel, saj v njej prikaže delo podjetniških družin na Slovenskem s prvotnim naslovom Izgubljene sledi. Dogodek organizira Založba Institutum Studiorum Humaninatis.

 

Bežeče sličice!!!

 

Kinoteka: ni predstav

 

Kinodvor:

18:30 Babica (Sage femme), Martin Provost / Francija, Belgija / 2017 / 117'

Zgodba o nenavadnem prijateljstvu med dvema zelo različnima ženskama, v kateri blestita veliki imeni francoskega filma: Catherine Frot in Catherine Deneuve.

21:00 Naši kratki 13, razno / 2017 / 58'

Projekciji bodo prisostvovali avtorji in filmske ekipe.

Nevidna roka Adama Smitha (Slobodan Maksimović), Jaz sem (Petra Trampuž Bocevska), Moderne Kunst (Marko Šantić), Trahere (Juš Jeraj, Atila Urbančič). Projekcij se bodo udeležili avtorji in filmske ekipe.

 

Komuna:

18:00 Filmske zvezde ne umirajo v Liverpoolu (Film Stars Don't Die in Liverpool), Paul McGuigan, biografska romantična drama, Velika Britanija, 106'

20:00 Maščevalci: Brezmejna vojna (Avengers: Infinity War), Anthony Russo, Joe Russo, akcijska domišljijska pustolovščina, ZDA, 155'

 

 

 

 

 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi