Mesto Metelkova:

 

A-Infoshop ob 20:00: Veganska večerja

 

Jalla Jalla 20:00: Otvoritev razstave: "AGES AGO", avtor: Luka Česnik

 

Menza pri koritu ob 22:00: LES RHINOCÉROS (ZDA) + KOMBO B (Slovenija).

Mladci Les Rhinocéros Iz Washingtona D. C. direktno pred vaše duri prinašajo nori zvočni svet, ki združuje rock, world music, hrup, ambientalo in jazz. Trije najstniki so bend ustanovili leta 2008, ko so bili še v srednji šoli, in ga razvili v intenzivno skupino z divjo domišljijo, ki popelje glasbo do njenih skrajnosti. Čustveno, minimalistično, intenzivno in groovy, to je glasba, ki presega domišljijo do roba razumnosti. Skupina nadgrajuje svoje zvočne eksperimente z dodajanjem nenavadnih instrumentov v tradicionalno okolje rock zasedbe. - Tzadik

Glasbena šola in zasedba z imenom Kombo deluje v okviru društva Zvočni Izviri. V društvu se izobražujejo mladi tolkalci, basisti in kitaristi pod vodstvom priznanega tolkalca, skladatelja in dobitnika Prešernove nagrade Zlatka Kaučiča. Mešana generacija mladih glasbenikov tvori zasedbo Kombo B, ki jo povezujejo prijateljski odnosi in ljubezen do glasbe. Mali orkester zaseda 12 članov, od tega dva kitarista, basist in devet tolkalistov. S pomočjo Zlatka Kaučiča odkrivajo svet glasbe in glasbenih odrov.

Rock, jazz, etno. Vstopnina: 5 €

 

Glasba Izven:

 

Pri Zelenem Zajcu ob 19:00: Litošt

Vitja Balžalorsky, Bojan Krhlanko in Boštjan Simon

Mladi domači trojec Litošt so Vitja Balžalorsky, Bojan Krhlanko in Boštjan Simon, ki se sicer kalijo v jazzovskih in objazzovskih zasedbah, tokrat pa predstavljajo svoj prvenec v nekoliko drugačni zvočni podobi.

Vitja Balžalorsky, ponavadi na basu, sodeluje z bratoma Drašler in igra v zasedbi Kombo Zlatka Kavčiča, Bojan Krhlankopa je član tolkalskega kolektiva StrojMachine, Boštjana Simona pa kot saksofonista poznamo po igranju v Kombu Zlatka Kavčiča in v zasedbah skupin Trus! ter Vanilla Riot.

Njihov zvok ustvarja zanimiva kombinacija synthov, efektov ter bobnov, žanrsko pa bi jih lahko opisali kot mešanico jazza, duba in eksperimentalne elektronike, predvsem pa še vedno vse bazira na improvizaciji. Zaradi tega ne gre zamuditi njihovega nastopa v živo!

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 20:00: Orkester Philharmonia London

Dirigent: Esa-Pekka Salonen

Pogram:

Witold Lutosławski, Žalna glasba

Ludwig van Beethoven, Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92

*

Igor Stravinski, Posvetitev pomladi, slike poganske Rusije v dveh delih

Philharmonia London (Philharmonia Orchestra London) je eden najodličnejših svetovnih orkestrov in takorekoč narodni orkester Združenega kraljestva, ki ga poslušalci prek radijskih valov in posnetkov poznajo že od 1945. Že vrsto let vodi v izvajalski odličnosti, podpira mlade glasbenike in sodobne skladatelje ter se posveča razvijanju inovativnih pristopov k občinstvu, glasbenemu izobraževanju in uporabi novih tehnologij. Poleg simfoničnih in komornih koncertov veliko snema, med drugim tudi glasbo za filme in računalniške igre, ter koncertira na gostovanjih. V prejšnji sezoni je pod taktirkami slavne trojice Salonena, Mazura in Maazela nastopal v najslavnejših evropskih koncertnih dvoranah, na Kitajskem in v Združenih Arabskih emiratih.

Od 2008 je glavni dirigent in umetniški svetovalec orkestra eden najbolj iskanih svetovnih umetnikov, Esa-Pekka Salonen. Od 2003 je umetniški vodja Baltskega morskega festivala, ki spodbuja ekološko ozaveščenost in privablja najslavnejše glasbenike, od 2009 dirigent lavreat Filharmonikov iz Los Angelesa, katerih glasbeni direktor je bil vrsto let, ter od 2011 rezidenčni dirigent Koncertne hiše v Dortmundu. S Philharmonio je prvič nastopil pred tridesetimi leti in dirigiral nepozabni izvedbi Mahlerja. Odisejada se nadaljuje z odmevnimi projekti, kot so City of Dreams o dunajski kulturi med 1900 in 1935, Infernal Dance z deli Béle Bartóka ter The Rite of String, nagrajeno digitalno instalacijo priljubljenega dela Stravinskega.

Žalna glasba Lutosławskega, posvečena Bartóku, je kmalu zaslovela kot iluminativno, a šokantno delo. Beethovnovo Sedmo simfonijo je Wagner zaradi živahnih ritmov označil za "apoteozo plesa", a izraz bi lahko veljal tudi za balet Stravinskega, ki s svojimi ritmi, zvenom in disonancami kljub častitljivi obletnici še danes deluje inovativno in prevratniško. Koncert zaznamuje stoletnico prve izvedbe Posvetitve pomladi, ki je bila 29. maja 1913 v Parizu.

Center sonoričnih umetnosti Vodnikova domačija ob 20:00: Ivanuša & Kugler – "Whitman"

Drago Ivanuša - harmonika, računalnik

Enos Kugler - bobni

Vstopnina: 10 €, za upokojence, študente in brezposelne (ob dokazilu) 7 €.

 

Hostel Celica ob 20:00: Festival Godibodi:

Vruja (predstavitev plošče) / Dario Marušič (predstavitev plošče), Vstopnina: 8 €

in

Razstava: Ottavio Štokovac in njegovi bajsi.

Slikovno popotovanje skozi manj znano Istro, ki razkriva jedro tradicionalne istrske glasbene dediščine. Natančno oblikovani bajsi, tipično glasbilo istrskih ljudskih godcev severno-zahodne Istre, ki jih je izdelal samouki lutnjar Ottavio Štokovac, predstavljajo življenjsko delo starega mojstra. Nespodbitna povezava med inštrumentom in njegovim ustvarjalcem razkriva čutnost osebe, ki je svojo dušo zlila v glasbilo. Razstava je hkrati pripoved o Istri in njenih koreninah, neokrnjenosti surove pokrajine in neukrotljivega duha njenih prebivalcev. Slike v črno-beli tehniki so delo koprskega fotografa Jakoba Jeraše, in so bile prvič razstavljene v okviru festivala FolkHistria v Kopru.

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

Lutkovno gledališče:

18:00 Žogica Marogica

Otrok nista imela in sta bila kar sama – dokler ni nekega dne skozi okno priletela žoga. Imela je roke, imela je usta, oči in bila je tako lepo marogasta, da sta ji dala ime Žogica Marogica. Potem je priletel zmaj Tolovaj in žogico odnesel v svoje gnezdo … In potem so prišli otroci in pomagali dedku in babici rešiti Žogico Marogico!

20:00 Inštrukcija

Zakaj danes uprizarjati Inštrukcijo Eugèna Ionesca? Vprašanje se zdi bolj absurdno, kot je sama igra: gre namreč za dramaturški biser, umetnino, za enega od temeljnih gledaliških tekstov 20. stoletja. A vseeno vzemimo vprašanje resno: Kaj ima danes Inštrukcija povedati sodobnemu človeku? Času in družbi, v katerem živimo? Paradoksalno, na neki način vse. Če je bistvo absurda človekova neskladnost z naravo, potem se večno ponavljajoči ritual, ki neizogibno pelje v uboj Učenke, dogaja na zgodovinski in nezavedni ravni. Sodobna (hiper)informacijska družba pušča temne lise. Virtualno pušča posledice v realnem; tam namreč teče prava kri. Množica informacij, frenetična v svoji neselektivnosti in agresivna v svoji dostopnosti, vodi v smrtni strah pred "ne-vedeti", pred biti "ne-informiran". Hkrati pa "vedeti" in "učiti" postane falično orožje v rokah Profesorja, postane substitut njegove nemoči. Kar spominja na nemoč nikoli odraslega moškega, ki mu meje seksualne svobode postavljata Mati – Služkinja in Računalnik – Gospodar. Ko v ta svet vstopi mlada Učenka s svojo naravo, erosom, čutnostjo in nevednostjo, postane konec neizbežen … Inštrukcija je še vedno tudi igra o nasilju: mentalnem in fizičnem. Ostaja smešna in hkrati strašna učna ura z večnim in neizogibnim koncem: tragični perpetuum mobile civilizacije in barbarstva.

 

MGL ob 19:30: Triumf ljubezni

Špartanska princesa Leonida se ob bežnem srečanju zaljubi v postavnega mladeniča Agisa, ki s svojim učiteljem, filozofom Hermokratom, in njegovo sestro Leontine živi odmaknjen od sveta na skritem, navidezno varnem in idiličnem posestvu. Racionalistični Hermokrat zavrača vsa čustva in razglaša ljubezen za iluzijo. Leonida je v želji osvojiti Agisa neustavljiva: za dosego svojega cilja je pripravljena uporabiti vsa sredstva – na posestvo se ji posreči priti z zvijačo: preobleče se v fanta. Tudi s pomočjo laži in goljufij se spretno izvije iz vsake zagate, brez pomislekov podkupuje služinčad in je pravi ženski Don Juan, ki se ne ozira na zlomljena srca. Leontine do konca igre vodi za nos kot moški, drugima dvema pa ob novih lažeh razkrije svoj spol in tako nazadnje doseže, da se vanjo zaljubijo vsi trije. In vse, kar počne, z veliko lepimi besedami in precej manj lepimi dejanji počne v imenu kreposti, maščevanja, politike … in resnične ljubezni!

Kontroverzni Marivaux je eden najpomembnejših francoskih dramatikov 18. stoletja, od nekaterih preziran, od drugih poveličevan. Napisal je številne igre za pariški gledališči Comédie-Française in Comédie Italienne. Čeprav rokokojska komedija Triumf ljubezni v času svojega nastanka ni bila cenjena, pa danes sodi med bolj znana Marivauxova dela in vsebuje vse značilnosti njegove dramatike. Komični prizori se izmenjujejo s sentimentalnimi, naivnim ljubezenskim izpovedim sledijo izlivi hlinjenih čustev. Vse v tako imenovani "marivojščini", visoko privzdignjenem, bravuroznem in izumetničenem jeziku. Marivauxovo gledališče je gledališče ljubezni, o tem ni dvoma.

SNG Drama ob 19:30: Misterij buffo

Pesnik, prozaist in dramatik Vladimir Majakovski si je s svojim ustvarjanjem, umetniško usmeritvijo in javnim delovanjem prislužil nazive: vodilni pesnik ruskega futurizma, pesnik agitator, pesnik tribun, bard revolucije. Naslov njegovega prvega dramskega dela Misterij buffo združuje dve konvencionalno povsem nezdružljivi zgodovinski oznaki: misterij kot formo srednjeveške religiozne dramatike in epiteton buffo kot oznako za komičnost, zabavnost, šaljivost. Avtor je v prologu k igri iz leta 1921 zahteval, da "v prihodnje vsi, ki boste Misterij buffo igrali, uprizarjali, prebirali ali ponatiskovali, spreminjajte vsebino – naredite vsebino igre sodobno, današnjo, trenutno". Svojo vero v družbene spremembe je združil z radikalno novimi idejami o jeziku, ki so futurista Majakovskega vzpostavile kot izpraševalca o večnih vprašanjih sveta skozi nove oblike umetniškega izraza.

Misterij buffo je delo, ki zahteva temeljito refleksijo družbenega in političnega trenutka. Prav zato je to delo za vse čase.

SiTi Teater ob 20:00: Kurba, provokomična monodrama

Monodrama po knjigi Ko je ženska kurba/Ko je moški peder Vedrane Rudan. Samo za polnoletne!Kurba je monodrama o ženski brez dlake na jeziku, v kateri neponovljiva Violeta Tomič na drzen in hkrati komičen način predstavi probleme in radosti sodobne ženske. Z izredno igralsko interpretacijo se sprehodi skozi teme kot so: kult mladosti, lepotne operacije, mačizem, splav, katoliška cerkev, vzgoja otrok, politična korupcija, socialne razmere v času krize in mnoge druge.

Pod dramatizacijo kolumen Vedrane Rudan in režijo te provokativne in humorne predstave se podpisuje Marko Bulc, stari znanec občinstva SiTi Teatra, ki se je izkazal že z dramatizacijo in režijo uspešnice Čefurji raus! po romanu Gorana Vojnovića.

Predstava Kurba je prejela vrhunske kritike in bila v družbi najboljših predstav leta 2012 uvrščena na najpomembnejši slovenski gledališki festival - Festival Borštnikovo srečanje.

Avtorica besedila: Vedrana Rudan

Prevod: Barica Smole

Dramatizacija in režija: Marko Bulc

Nastopa: Violeta Tomič

Kostumografija: Zoran Garevski

Oblikovanje luči in tehnika: Grega Mohorčič

Oblikovanje plakata in tiskovin: Grupa Ee

Produkcija: Marko Bulc

Koprodukcija: Gledališče Glej

Zahvala: Slaven Hrvatin, Ljubiša Drageljević, Damijan Šinigoj, Aleksandar Rajaković – Sale in ekipa Gleja

 

Gledališče Glej ob 20:30: Spiralni cirkus, varietejska predstava

V okviru festivala Klovnbuf bo nastopil diplomski letnik mednarodne gledališke šole Helikos iz Firenc, ki v varietejski predstavi Spiralni cirkus prinaša mešanico mask, klovnov, bufonov, pripovedovalcev ter grotesknih, absurdnih in ekscentričnih gledaliških likov. Edinstvena zmes gledaliških žanrov je prežeta z duhom klasične Commedie dell’Arte, naivnostjo cirkuških klovnov, norostjo vodvila in sublimno neumnostjo, kakršne se spomnimo iz priljubljene serije Muppet Show.

Režija: Giovanni Fusetti

Igrajo: Alenka Marinič, Anja Završnik, Justin Durel, Kevin Casey, Tara Haidee Crowe, Casey James Mulderig, Peter Sweet, Nicole Quenelle, Barbara Kysela, Andrea Ninello, Frances Sturt, Irene van Dijken in Vika Mia Dahlberg Hansen

Produkcija: HELIKOS, Scuola Internazionale di Creazione Teatrale Firenze v sodelovanju s Pripovedovalskim Varietejem

 

Kino Šiška, Katedrala ob 21:00:

CORAVIENTO: TRENUTEK

Premiera plesne flamenko predstave

Trenutki, ujeti v gib osmih slovenskih flamenko plesalcev, ki delujejo pod imenom CoraViento. Njihova želja je flamenko predstaviti in predati slovenskemu občinstvu kot samostojno izrazno umetnost. Tokrat bodo v želji po brezmejnem ustvarjanju uprizorili sprehod med trenutki, ki v preseku drug z drugim najdejo novo obliko in pomen. Predstava Trenutek je metamorfoza trenutkov in goli odraz časa, v katerem živimo, skozi oči flamenka.

CoraViento v koprodukciji s Kinom Šiška.

Cena vstopnice: 12 EUR na dan dogodka

 

Galerija Equrna ob 19:00: Bojan Gorenec, Iracionalno

Photon ob 19:00: Evelin Stermitz, video projekcija

Na štirinajstem Video večeru bomo gostili avstrijsko umetnico in kuratorico Evelin Stermitz. Predvajali bomo njena novejša dela, ki izhajajo iz feminističnega konteksta in performativnosti. Avtorica nam bo predstavila ozadje nastanka posameznih del in svojo umetniško prakso, ki temelji na raziskovanju teorije spolov.

Pogovor bo v angleškem jeziku.

Evelin Stermitz je zaključila magistrski študij videa in novih medijev na ALUO v Ljubljani, končala pa je tudi magisterij iz filozofije. Deluje na področju medijske in novomedijske umetnosti v okviru post-strukturalističnih feminističnih umetniških praks. Leta 2008 je ustanovila internetno umetniško in feministično televizijo ArtFem.TV (www.artfem.tv). Projekt je leta 2010 prejel posebno omembo na kolumbijskem festivalu IX Festival Internacional de la Imagen, VI Muestra Monográfica de Media Art, University of Caldas, Manizales.

S svojimi deli je sodelovala na številnih razstavah in projekcijah, med drugim v MMoMA Moscow Museum of Modern Art, Rusija / Vetlanda Museum, Švedska / Centro Nacional de las Artes, Mexico City / Museum of Modern Art, Buenos Aires, Argentina / PAN Palazzo delle Arti Napoli / CAM Casoria Contemporary Art Museum, Napoli, Italija / Muzej savremene umetnosti Vojvodine, Novi Sad, Srbija / Fundació Joan Miró and CCCB Centre de Cultura Contemporània de Barcelona, Španija / Museum of Fine Arts, Florida State University, ZDA/ MAC/VAL Musée d’Art Contemporain du Val-de-Marne, Francija / Chelsea Art Museum, New York, ZDA / International Museum of Women, San Francisco, ZDA.

 

Festival Svetlobna gverila ob 21:30:

Križevniška cerkev: Artificiel: 6281 - elektroakustična svetlobna prostorska instalacija

Elektroakustična svetlobna prostorska instalacija, ki raziskuje razmerje med svetlobnim virom, prostorom in zvokom. S procesiranjem avdio signala skozi močne ojačevalce začne žarilna nitka (1000 w) žarnice zvočno vibrirati. Nenavadne zvoke obogatita in filtrirata hkrati tungsten v žarilni niti in steklo žarnice. Zvočni spekter se razteza od piša vetra do čisto sintetičnih zvokov in skozenj pripovedujejo žarnice svoje zgodbe. Zvok je skoraj otipljiv. Svetloba je posledica zvoka, ta pa je izražen, da bi ustvaril pomenski, globlji vizualni odmev.

Alexandre Burton, eden od avtorjev projekta in član Artificiel, bo za festival Svetlobna gverila pripravil novo zvočno kompozicijo.

Kreativni studio Artificiel z digitalnimi tehnologijami ustvarja umetniška dela, ki segajo od instalacije do performansa in so predstavljena kot razstave, odrski projekti ali in-situ intervencije. Vsak njihov projekt je integracija zvoka, vizualne umetnosti, programske in strojne opreme. Kot ustvarjalci čutijo potrebo po vključevanju izkušnje v živo in razgaljanju tehnologije.

Artificiel (Burton, Lakatos, Malaterre, Roy) so s svojimi projekti sodelovali na festivalih sodobne in/ali digitalne umetnosti po Evropi, Kanadi, Združenih državah, Mehiki, Argentini in Braziliji, med njimi: Mutek, Monument National, Montreal, dis-patch, Belgrade, rs; Ars Electronica, Linz…

 

Vrt Festivala Ljubljana ob Križevniški cerkvi: Fakulteta za arhitekturo: Samo za vogal poglej - svetlobna interaktivna instalacija

Ulica je eden ključnih dejavnikov mestnega utripa in prostora. Komunikacijska žila, v materialnem in v nematerialnem pomenu. Vsaka je drugačna, samosvoja … široka ali ozka, bolj ali manj prometna, bolj ali manj zanimiva … Odvisno od tega, kam oz. od kod vodi in kaj se na njej dogaja. Nekatere so (zaradi svoje lege) zapostavljene. Po krivici. Četudi so lepe. Kot bi kdo čez njih "naredil križ". Ena izmed takih je Križevniška ulica v Ljubljani. Njen iztek na južnem koncu se konča "v prekršku", pri prečkanju Zoisove ceste. Tik pred tem lahko zapazimo čudovit vrt, vrt Križevniške cerkve, ki ga v naši zavesti utrjujejo tudi umetniške intervencije Svetlobne gverile.

Domači in tuji študenti Fakultete za arhitekturo UL bodo pod mentorstvom arhitekta doc. dr. Tomaža Novljana, ki sicer na fakulteti poučuje predmeta Barva v arhitekturi in Svetloba v arhitekturi, raziskovali odnos med notranjim prostorom vrta in zunanjim prostorom ulice. S pomočjo petih različnih svetlobnih učinkov načrtujejo, malce provokativno, interaktivno povezovanje z mimoidočimi. Z glavne, bolj izpostavljene in obiskane fasade, ki meji na Trg francoske revolucije, nameravajo pozornost preusmeriti za vogal, na stransko fasado, ki meji na Križevniško ulico. Ker obstoječi okenski okviri v njej omogočajo pogled na vrt s petih vidikov, smo stranski fasadi vsaj v času festivala namenili glavno vlogo. To bo vloga nekakšnega vmesnika med javnim prostorom ulice in poljavnim prostorom vrta, hkrati pa tudi neke vrste svetlobni magnet, ki bo temu delu Križevniške ulice podaril nekaj več "mestnega".

 

Trg francoske revolucije: Mirko Malle: Barvno dirigiranje, instalacija - svetlobni koncert

Projekt Barvno dirigiranje združuje slikarstvo s svetlobno tehniko in z glasbo. Je vizualizacija glasbe, barvno dirigiranje, ki ustvarja barvno-svetlobno-glasbeno animacijo.

Že iz zgodovine likovne umetnosti je znano, da se lahko ritmičnost glasbe upodablja s pomočjo linije, njen čustveni naboj pa lahko ponazarja barva. Če temu verjamemo, bi lahko dejali, da je slikar zmožen "portretirati" določeno skladbo, kar se je v zgodovini likovne umetnosti že velikokrat zgodilo ... Mirko Malle je interpretiral glasbeno delo v slikarski tehniki in projekt nadgradil s programirano svetlobo, ki sliko v temi animira. S spajanjem teh tehnik želi avtor potencirati doživljanje slikarstva (in glasbe).

Mirko Malle (1984, Celovec, at) je diplomiral na ALUO UL z vizualizacijo glasbe in se razglasil za barvnega dirigenta. Je slikar, performer, ilustrator, karikaturist, mentor likovnih delavnic in barvni dirigent. Od 2011 tudi član kolektiva AAI - Articulacion Artistica Internacional.

 

Trg francoske revolucije 7: Svetlikanje

Svetlikanje namiguje na bolj šibke svetlobne vire, ki pa prostoru vsekakor dajejo svojski pečat. Letošnja 7. edicija mednarodnega festivala zaobjema tako sodobno tehniko kot izumirajoče svetlobne pojave. Avtorji, umetniki od tu in drugod ter študentje različnih fakultet in akademij, so svoja dela zasnovali na raziskovanju svetlobnega medija v razmerju do (javnega) prostora in obiskovalca oz. mimoidočega. Svetlobna gverila tako tudi letos nagovarja k razmisleku o vlogi svetlobe, umetnika in umetnosti v javnem prostoru in vsakdanu, razmerju med zasebnim in javnim ter spodbuja k odpiranju prostorov za umetnost in domišljijo slehernika.

Akcija se po otvoritvi v Vžigalici in okupaciji okolice nadaljuje na drugi strani Ljubljanice, v Škucu, sklene pa na Metelkovi, kjer se v Poletni muzejski noči pridružujemo aktivnemu praznovanju 90. obletnice delovanja Slovenskega etnograf-skega muzeja (SEM).

Ambient Galerije Vžigalica bodo soustvarjale 3 postavitve: Gespinst Kurta Laurenza Theinerta, ki smo ga pred dvema letoma spoznali s projektom Vizualni piano (Kino Šiška). Gespinst je svetlobna instalacija iz elektroluminiscentnih žic, ki se v temačni sobi raztezajo pod različnimi koti. Vsaka izžareva svetlobno utripanje v neodvisnem, vendar uniformnem ritmu. Skupaj ustvarjajo privid navideznega gibanja.

Grafik, kipar in slikar Hamo Čavrk bo predstavil delo iz novejšega opusa, medijsko obogateno etapo iz svojega dolgoletnega cikla Carta Incognita. Sprva je nastajal kot grafična mapa, katere oblikovne prvine pa avtor v zadnjem času razširja z aktivno uporabo svetlobe in zvoka. Carta Incognita predstavlja svojstveno subjektivno kozmografijo, kjer se nakazane bližine in daljave imaginarnega prostora berejo kot metaforični ključ od vrat duhovne sfere. Dan Adlešič, Tilen Sepič in Matic Potočnik so (produkcija: Ljudmila, Laboratorij za znanost in umetnost) ustvarili fizični vmesnik Od oblike do oblike, ki zabriše meje med online virtualnim telesom in offline fizičnim telesom. Prostor, napolnjen z zvoki, 'zunanjim' opazovalcem prikazuje zgolj obris obiskovalcev ali navidezni hologram brez izrazitih individualnih značilnosti.

Video umetnik Bertrand Gadenne v seriji video instalacij Delci sveta v urbanem prostoru prikazuje živali, ujete v svet, kot ga je ustvaril človek. Vsaka od njih v mimoidočem vzbudi nelagodje in ga spodbudi k razmisleku o sodobni družbi, našem odnosu do živih bitij in življenja okoli nas. Te dramatične zgodbe o ujetništvu avtor razvija več kot desetletje. V Ljubljani bodo njegova dela na ogled na treh različnih lokacijah (Galerija Vžigalica, IRIU in vratarnica na Metelkovi).

 

Gledališče Glej: Borut Bučinel: Soulshine gverila - svetlobni grafit

Ideja na papirju, ustvarjanje fotografije za grafit, skica grafita, realizacija svetlobnega grafita, fotografija svetlobnega grafita s prvotno idejo

Grafit, kot ga vidimo v dnevni svetlobi, se sredi noči pod UV lučjo na novo preoblikuje. Glavni motiv sicer ostane, prikaže pa se še skriti del. Kombinacija različnih virov svetlobe in reflektivnih elementov mu vdahne novo življenje, postane lahko tudi poligon za ustvarjanje svetlobnih grafitov. Grafit vsak dan izgine in se rodi v novi podobi. Pooseblja nekaj živega, spreminjajočega.

Zadnje dejanje je fotografija, na kateri je svetlobni grafit s svetlobnimi telesi (razne luči in izviri svetlobe) okrog realnega telesa in karikiranega (na grafitu). Ustvarjena je s tehniko long exposure - ker je čas enega posnetka več kot par sekund, se lahko s svetlobo "riše".

Ideja se je razvila dobesedno iz svetlikanja. Nekaj živega, spreminjajočega. In nekaj, kar je nujno dokumentirati, da videno ostane. Pri čemer si je treba privoščiti še več svetlobe, eksperimentiranje s končnim rezultatom in celodnevno beleženje sprememb. Minljivost v enem dnevu. Grafit izgine. Prebeljen. Nov ga izrine.

Koreograf, plesalec, scenograf in oblikovalec svetlobe Borut Bučinel (1983) je od leta 2002 ustvaril kar 11 samostojnih celovečernih plesno-gledaliških predstav. Ustvarjalno vedno izhaja iz raziskovanja svetlobe, scenografije in prostora ter atmosfere, ki jo s seboj prinaša živa likovna kompozicija. Tudi zato je pri vseh svojih delih avtor, scenograf in oblikovalec svetlobe hkrati. Sicer kot ustvarjalec sodeluje s številnimi priznanimi umetniki, npr. z Brankom Potočanom, s Sebastjanom Staričem, Silvanom Omerzujem, Želimirjem Žilnikom, Baro Kolenc, Igorjem Sviderskim, Sanjo Nešković Peršin … Je dobitnik več nagrad in priznanj. Ukvarja se tudi s pedagoškim delom.

 

Ribji trg: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje: Opazovani - svetlobna interaktivna instalacija

avtorji:

Špela Roblek, Klara Kotnik, Marjeta Baričevič, Neža Knez, Tin Švagelj, Anže Sever, Tomo Stanič, Staš Vrenko in Tanja Sabol

Po ulici, mestu, svetu stopa posameznik sam. V skupini ali brez nje.

Intervencija v ulici je zasnovana na nenadejani interakciji mimoidočega s senzorji, ki sprožijo reflektorje. Ker vsak ugasne 10 s po prižiganju, skupaj sprehajalcu gledalcu osvetlijo celotno pot po ulici. Osvetljevanje spremlja neartikuliran zvok. Izkušnja sprehajalca gledalca je zelo neposredna, saj se okolje odziva izključno na njegove gibe, v temo pa lahko stopi, samo če odide z ulice.

Zanima nas problematika nadzora in opazovanja, hkrati pa odziv človeka na dražljaje iz okolja. S to minimalno postavitvijo, ki je na prvi pogled neopazna, mimoidočega pahnemo v kaskado intenzivnih hipnih izkustev.

Svetlikanje postavljamo v vsakdanje sodobno življenje, kjer stalno opazujemo in smo opazovani. Opazovanje se vrši, najsi bomo aktivni ali pasivni, bodisi javno ali nelegalno. Kombinacija t. i. spotlighta in spremljajočih neartikuliranih zvokov vzbuja negotovost, nervozo … nekakšen preobrat pozitivnih konotacij svetlikanja.

Posameznik, ki vstopi v prostor naše intervencije, ne ve, kaj se bo zgodilo, ker ga na to nič ne opozarja, zato so njegovi odzivi in občutki, ki jih doživi ob sprožitvi svetlobe, ki je usmerjena le nanj, prvinski. Kot bi ga med vsakdanjim početjem nekdo nepričakovano začel fotografirati z močno bliskavico. Človek se ob tem zdrzne, počuti se nelagodno, želi vedeti, kdo ga opazuje in zakaj. Delo torej temelji na hipnem spoznanju zavedanja vseprisotnega nadzora posameznika v družbi oz. državljana v državi.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka:

19:00 Klasiki

Atalanta ali trabakula, ki plove mimo (L'Atalante, ou le cheland qui passe), Jean Vigo, Francija, 1934, 35mm, 1.37, čb, 89', svp

Mornar Jean se poroči z Juliette, mladim podeželskim dekletom. Takoj po poroki se vkrcata na trabakulo, ki počasi pluje po Seni in kanalih francoskega severa. Toda mlada žena se nikakor ne more sprijazniti z enoličnostjo tega "vagabundskega" življenja ter vseskozi sanja o magičnem mestu Pariz. Nekega dne jo zapeljejo luči tega velikega mesta in zapusti trabakulo ter Jeana. Labodji spev prezgodaj umrlega Jeana Vigoja.

21:00 Retrospektiva: Harun Farocki

Gesla v besedi in sliki. Pogovor z Vilémom Flusserjem (Schlagworte - Schlagbilder. Ein Gespräch mit Vilém Flusser), Harun Farocki, Nemčija, 1986, video, 1.37, barvni, 13', ap

Pogovor s filozofom Vilémom Flusserjem o medijski proizvodnji določenih gesel, udarnih vsebin v besedi in sliki, s kakršnimi nas nagovarjajo množični mediji.

En dan v življenju potrošnikov (Ein Tag im Leben der Endverbraucher), Harun Farocki, Nemčija, 1993, video, 1.37, čb/barvni, 44', ap

Vrtoglav kolaž odlomkov iz štiridesetletne zgodovine televizijskih reklam, ki se zlije v ironičnih štiriindvajset ur v življenju povprečnega potrošnika. Brechtovska mešanica barv, časovnih obdobij in različnih »ideologij ugodja« nastavlja zrcalo našim časom, vrednotam, skrbem, upanjem.

Vodilna vloga (Die führende Rolle), Harun Farocki, Nemčija, 1994, video, 1.37, barvni, 35', ap

Leto 1989, padec berlinskega zidu. Dneve in dneve si televizijske ekipe zaman prizadevajo posneti emblematično, vodilno podobo, ki bi ponazorila vso razsežnost dogodka. Pet let kasneje Farocki njihova prizadevanja premontira v poskus opredelitve te »odsotne podobe«. Časovna distanca predvsem osvetli zarezo, ki jo je dogodek povzročil v kolektivni zavesti, pa tudi nova prizadevanja, da bi potlačili travmo, ki je dogodku sledila.

 

Kinodvor:

17:00 Ustavljen na poti (Halt auf freier Strecke), Andreas Dresen, Nemčija/Francija , 2011, 35 mm, 110'

Realističen in presunljiv film, ki pogumno in brez vsakršnih klišejev beleži zadnje mesece v življenju družinskega očeta z diagnozo smrtonosnega možganskega tumorja. Po glavni nagradi v sklopu Posebni pogled Cannesu je Ustavljen na poti pobral tudi vse najpomembnejše Nemške filmske nagrade.

19:00 Zadnjič! Čudežu naproti (To the Wonder), Terrence Malick, ZDA, 2012, 35 mm, 113'

Terrence Malick se le dobro leto po Drevesu življenja vrača z lirično in impresionistično vizualno meditacijo o ljubezni v vseh njenih oblikah, pa tudi o tem, kako lahko ljubezen spremeni, uniči in ponovno osmisli življenje.

21:15 Plesalka v senci (Shadow Dancer), James Marsh, Irska/Velika Britanija, 2012, DCP, 101'

Plesalka v senci je napet psihološki triler o ženski, ki je zavoljo svojega sina prisiljena izdati vse, v kar verjame. Film, umeščen v Belfast devetdesetih let, je režiral oskarjevec James Marsh (Človek na žici).

 

Kino Komuna:

17:15 Zavetje (Safe Haven), romantična drama, Lasse Hallstrom, ZDA, 2013, 115'

19:30 Ljubimci nad oblaki (Los Amantes Pasajeros), komedija, Pedro Almodovar, Španija, 2012

21:30 Ljubimci nad oblaki (Los Amantes Pasajeros), komedija, Pedro Almodovar, Španija, 2012