Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri

Tokrat bo direktno akcijo na vaše brbončice izvedla ekipa Kumin. Na meniju bo curry s čičeriko + kruh in jabolčna pita za konec.

Še vedno rabimo krožnike in pribor, tako da jih, prosimo, prinesite s seboj (in podarite, če imate kaj odveč doma).

 

Channel Zero ob 22:00: Everything goes Pust - Pustni torek, praznik norcev. Ni druge kot, da za glasbo poskrbimo norci iz kolektiva Everything Goes. Ker je pustni torek en poseben dan se nam bodo pridružili še Veseli Dihurčki in Gobec.

 

Gala hala ob 22:00: ZELENO SONCE predstavlja SLOVENSKO POPEVKO PUSTNA SPECIALKA! Glasbena selektorja: UDO BRENNER (Zeleno sonce) FUNKENSTEIN (Zeleno sonce) Vstopnina: 5 € dresscode, 6 € ostali Dresscode: pustne maske

 

Klub Gromka ob 22:00: Pust: Nove DŽAZNE TRASHNJICE za maškurce!!! Na pustni torek se poveselite z: DŽANO (Draga Machine), ŽANO (mangulicaFM, https://soundcloud.com/mangulicafm), ĐANO (L Free, https://soundcloud.com/lfree ), ...taktirka in koordinacija: ČIČA MAČOR

 

Muska izven:

 

Viteška dvorana Križanke ob 19:30: Trobilni kvintet contrast

 

Klub CD ob 20:00: Samo Šalamon Bassless Trio feat. Julian Arguelles & John Hollenbeck

Samo Šalamon, kitara;

Julian Arguelles, tenorski saksofon;

John Hollenbeck, bobni

Nova različica zasedbe našega priznanega kitarista z odličnima gostoma na saksofonu in bobnih obeta izobilje sveže glasbe za ljubitelje jazza in občudovalce kitarskih vragolij.

V novo različico zasedbe Bassless Trio, ki je že v preteklosti gostila priznane jazzovske glasbenike, kot so Tim Berne, Paul McCandless, Tom Rainey, Dominique Pifarely, Zlatko Kaučič in druge, je Samo Šalamon tokrat povabil še dva odlična glasbenika in tako kot pri vseh prejšnjih projektih lahko tudi tokrat pričakujemo obilo sveže in navdahnjene glasbe tako za ljubitelje jazza kot občudovalce kitarskih vragolij.

Julian Arguelles je trenutno eden najboljših evropskih jazz saksofonistov, ki je do sedaj posnel že 10 samostojnih albumov, ki so naleteli na fantastične odzive pri jaz kritikih. John Hollenbeck pa je trenutno verjetno eden najbolj pomembnih jazz aranžerjev, skladateljev in seveda bobnarjev v svetu modernega jazza. Sicer je znan kot ustanovitelj zasedbe The Claudia Quintet, hkrati pa prejemnik številnih nagrad in priznanj v svetu jazza.

Šalamon, ki ga je revija Guitar Player razglasila za enega izmed 10 najbolj zanimivih mlajših kitaristov na svetu, je tokrat spisal nove kompozicije za zasedbo, hkrati pa rearanžiral nekaj kompozicij iz zadnjega (sedaj že 14.) CDja Stretching Out (feat. Donny McCaslin, John Hebert, Gerald Cleaver, Dominique Pifarely, Bruno Chevillon, Roberto Dani).

 

Hostel Celica ob 21:00: Pustna Sozvočja: Brata Erič in Vid Drašler

Brata Julijan in Miha Erič sta mlada, vendar izkušena glasbenika. Glasba, ki jo ustvarjata ima korenine v bluesu, razširja pa se tudi na področja psihadeličnega rocka, folka, countryja, funka in eksperimentalnega jazz. Energična in poskočna kitara, ter elektrificirane eksplozivne orglice vas popeljejo na pravo potovanje čez drn in strn v zvočni grm. Aktivno igrata in nastopata z zasedbo "Prismojeni profesorji bluesa", Martin Ramoveš band in kot samostojna enota z raznimi glasbenimi gosti.

Vid Drašler je izkušeni bobnar, tolkalist in aranžer, ki je svojo glasbeno pot začel v zgodnjih letih. Njegovo glasbeno izražanje je zelo bogato in pestro, način igranja pa zelo specifičen in edinstven. Igral je z veliko zanimivimi zasedbami kot so Zmajev rep, Kombo Zlatka Kaučiča, Balžalorsky-Drašler trio. Redno nastopa in igra z skupinami Orkestrada, The Relight, Karlovčec-Drašler trio in sodeluje z raznimi glasbeniki iz različnih področij.

 

Klub K4 ob 23:00: Pustne šege in običaji

Zhe – Dado – Bakto – Woo-D

Vstopnina: Maske: 5€ / Študenti: 6€ / Ostali: 7€

 

Teater, razstave, predavanja:

 

Šentjakobsko gledališče ob 19:30: USCANA VAS, mjuzikel, režija: Marko Plantan

Avtor dramskega besedila: Greg Kotis, skladatelj: Mark Hollmann, libreto: Greg Kotis, Mark Hollmann

Poslovenil: Janez Usenik

Režija: Marko Plantan

Glasbeno vodstvo: Simon Dvoršak Asistentka glasbenega vodje: Mojca Lavrenčič

Koreografija: Jure Orel Asistent koreografije: Gašper Pavc

Kostumografija: Bojan Vister, Joel Loyo

Scenografija: Matija Kovač

Dramaturgija: Lea Kukovičič

Svetovalec za govor: Tomaž Gubenšek

Predstava traja 2 uri in ima 1 odmor

 

SNG Drama, Veliki oder ob 19:30: Medeja

Glasbo izvajata Drago Ivanuša (midiharmonika, glas, tibetanska skledica, didžeridu, računalnik) in Enos Kugler (bobni, udu, ksilofon, računalnik). Otroški glasovi v prvem zboru: Mladinski pevski zbor Osnovne šole Janka Modra, Dol pri Ljubljani, zborovodkinja Bojana Gajšek. Pesem v zadnjem zboru poje Otroški pevski zbor RTV Slovenija, zborovodkinja Anka Jazbec. Zvočno gradivo posneto v studiih Silos in studiu 26 Radia Slovenija.

Mitska zgodba o Medeji, ki se svojemu nezvestemu možu maščuje z najbolj nedoumljivim med zločini, dobi pri Seneki dimenzije, ki daleč presegajo intimna, družinska razmerja. Uboj lastnih otrok je tragični vrhunec nesrečne zgodbe, a Medejina dejanja so del prevrtljive usode, vpeta so v vzročno-posledično mrežo nezaslišanih zločinov in postopkov v okrutnem in neskrupuloznem boju za preživetje, za položaj, za oblast in predvsem za ohranitev oblasti.

 

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 20:00: Ana Pandur: Cabello 22,11

Plesno-gledališka predstava

KUD Borza, CD

Moč magičnega realizma in demoni okoli nas!

"Cabello" v španskem jeziku pomeni lasje. 22 metrov in 11 centimetrov je njihova dolžina, ko nekaj let po smrti odprejo krsto deklice Sierve Marie in z grozo ugotovijo, da so ji lasje po smrti rastli naprej. Gre za motiv iz dela O ljubezni in drugih demonih kolumbijskega pisatelja, publicista in aktivista Gabriela Garcia Marqueza.

Nenavadna zgodba je navdihnila avtorico; plesalko, koreografinjo in hispanistko Ano Pandur, ki se vrsto let posveča preučevanju in plesanju flamenka. K sodelovanju je povabila priznane ustvarjalce: kontrabasista Roberta Jukiča in kitarista Vita Marenčeta, gledališkega in filmskega režiserja Matjaža Latina, dramaturginjo Andrejo Kopač in koreografinjo Rosano Hribar. Delo velikega Marqueza tako pomeni izhodišče za plesnogledališko predstavo, ki temelji na gibih flamenka, na konceptu magičnega realizma ter besedilih bluesa in flamenka, v ozadju česar je človek, ki si prizadeva za boljše življenje.

Cabello 22,11 je zato tihi glas človeka, ki ihti na robu ulice, je osamljena pesem dekleta v okolju, obsedenem z demoni, je prilika o absurdnosti časa in grozeči moči institucije. Tisto, česar ponižanim in razžaljenim ni mogoče vzeti, so njihov ponos, njihova pesem in lasje, ki tudi po smrti rastejo naprej …

 

Mestna galerija Ljubljana: Rene Rusjan: O čem govorim, ko govorim o ...

Pregledna razstava Rene Rusjan bo najobsežnejša predstavitev kiparkinega petindvajsetletnega opusa doslej. Kustos je dr. Sarival Sosič.

Kiparka je začela delovati v poznih osemdesetih letih dvajsetega stoletja in je sodila v takratno t. i mlado slovensko kiparstvo. Pregledna razstava v Mestni galeriji Ljubljana O čem govorim, ko govorim o ... je gotovo najobsežnejši in najbolj kompleksen prikaz ustvarjanja in delovanja ter razmišljanja Rene Rusjan do sedaj. Prikazuje njeno temeljno poetiko, to je predvsem ozaveščanje s konkretnimi dejanji. Svojo umetnost spremeniti v osebno kulturo, lahko bi jo poimenovali umetnost kot način sebe-dajanja ali dejanja, ki se manifestira v ustvarjanju kot večletni akciji, procesu, kot avtorski meditaciji v nenehnem nastajanju.

 

Muzej za arhitekturo in oblikovanje ob 18:00: Micheal Pyner: Oblikovanje trajnostnih skupnosti - spreminjanje skupnosti od znotraj

Urbana regeneracija in spreminjanje mesta je kompleksen izziv. V Shoreditchu (London, VB) so s podporo javnih sredstev ustanovili organizacijo, s pomočjo katere so lokalni prebivalci odprli večmilijonsko socialno podjetje in tako presegli fizično obliko regeneracije, revitalizirali lokalno skupnost in spodbudili gospodarski razvoj na lokalni ravni. Primer Shoreditcha kaže, kako lahko učinkovito vodeno socialno podjetje spremeni podobo soseske in, kar je še pomembneje, na kakšen način vpliva na to, kako prostor doživlja lokalna skupnost. Shoreditch Trust je igral pomembno vlogo v razvoju Shoreditcha v globalni center podjetništva, ki temelji na tehnologiji, spletu in oblikovanju. Predavatelj Micheal Pyner bo izpostavil uspehe in zaplete v procesu regeneracije Shoreditcha.

Micheal Pyner je svetovalec na področju kreativne ekonomije, hkrati pa ima bogate praktične izkušnje s področja urbane regeneracije in socialnega podjetništva. Kot direktor Shoreditch Trusta je igral osrednjo vlogo v razvoju Shoreditcha v globalno središče ustvarjalnosti. Vplival je na oblikovanje grozdov ustvarjalcev, oblikovalcev in umetnikov, eden izmed njegovih dosežkov pa predstavlja približno 3500 kvadratnih metrov dostopnih produkcijskih površin za kreativne industrije na ravni Shoreditcha.

 

KOŽ ob 18:00: Taraut en tenere – Hči puščave – ddr. Mira Delavec Touhami

predstavitev knjige

Knjiga o Tuaregih in njihovi kulturi prihaja izpod peresa njihove preučevalke, samostojne humanitarne delavke ddr. Mire Delavec Touhami. Slednja zadnja leta pomaga Tuaregom nomadom, ki so se v znašli na robu preživetja.

O eni izmed najstarejših še ohranjenih kultur na svetu bo spregovoril gost – Tuareg Abdel Touhami.

 

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Svoboda medijev nekoč in danes

Za koliko uredniške in novinarske svobode nas je prikrajšala finančna stiska, v kateri se je znašla večina tiskanih medijev? Z gostoma Juretom Apihom in Alijem Žerdinom se bo pogovarjala Manca G. Renko.

Eden od aspektov, ki si jih velja v okviru festivalskega fokusa letošnjega festivala Fabula pobliže ogledati, je tudi medijska svoboda. Zanima nas, kakšne so razlike v razumevanju sobode nekoč in danes? Ali so slovenski mediji danes – v primežu oglaševalcev, zgolj za dobiček zainteresiranih uprav in zakulisnih iger politike – kljub vsemu bolj svobodni, kot so bili pred kakšnimi tremi desetletji? Koliko razpok za svobodno izražanje v medijih je bilo mogoče najti v nekdanjem 'totalitarnem' režimu? In kje so meje današnje na videz brezmejne medijske svobode?



Stara mestna elektrarna ob 19:00: Bojana Cvejić: The Social Choreography of Proceduralism

Predavanje bo obravnavalo proceduralizem kot značilno obliko socialne koreografije v liberalnih demokratičnih družbah, ki deluje znotraj video iger, političnega upravljanja in umetniške metodologije. Bistveno vprašanje je: Kaj koreografija procedur odkrije o javnosti in popolnem mrku njene politične funkcije v današnji družbi?

Predavanje bo v anglešekm jeziku.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka:

17:30 Leto kina: Nostalgija

Andrej Rubljov (Andrei Rublev), Andrej Tarkovski, SZ, 1966, 35mm, 2.35, čb/barvni, 185’, sp

Osem epizod izmišljenega življenja ruskega slikarja ikon iz 15. stoletja Andreja Rubljova, ki kot nekakšen Kristus opazuje trpljenje ljudi in razklane Rusije, ki jo oblegajo Tatari. Izjemna poustvaritev srednjeveškega življenja dramatizira večni problem umetnika: naj se udeleži življenja okrog sebe ali naj ga le opazuje in s svojim ustvarjanjem komentira.

21:00 Jugoslavija, kako je ideologija premikala naše kolektivno telo (Yugoslavia, How Ideology Moved Our Collective Body), Marta Popivoda, Srbija/Francija/Nemčija, 2013, video, čb/barvni, 62'

Film se ukvarja z vprašanjem manifestiranja ideologije v javnem prostoru skozi množične performanse. Avtorica je zbrala in analizirala filmske in video zapise iz obdobij nekdanje Jugoslavije (1945-2000), ki beležijo tako državne proslave in aktivnosti (mladinske delovne brigade, prvomajske parade, proslave ob dnevu mladosti) kot tudi različne proteste (študentske demonstracije leta 1968, beograjske množične vstaje devetdesetih, srbsko revolucijo 5. oktobra leta 2000). Medijske podobe se zaokrožujejo v (re)konstrukcijo postopnega izčrpavanja komunistične ideologije skozi premene v odnosih med ljudmi, ideologijo in državo. »Gre za raziskovalni esej, obenem pa tudi za izrazito oseben pogled na zgodovino socialistične Jugoslavije, njen dramatičen konec in posledičen vznik števila manjših demokracij. Izkušnja razpada Jugoslavije in vzpostavitev nove razredne družbe v Srbiji po modelu divjega kapitalizma sta me navedli na preiskavo polpreteklih medijskih podob in prevpraševanje družbenih sprememb skozi manifestacijo množičnih performansov v javnem prostoru.« Marta Popivoda Projekciji sledi pogovor z avtorico. V sodelovanju z Zavodom Maska.

 

Kinodvor:

17:00 Obraz ljubezni (The Look of Love), Michael Winterbottom, Velika Britanija, 2013, DCP, 101'

Resnična zgodba legendarnega Paula Raymonda, 'kralja Soha', ki je leta 1958 z odprtjem prvega striptiz kluba v Veliki Britaniji postavil seks v samo središče tedanje popkulture, obenem pa iz njega naredil izjemno donosen posel.

19:00 Priseljenka (The Immigrant), James Gray, ZDA, 2013, 120'

Piše se leto 1921. Ewa Cybulski s sestro zapusti rodno Poljsko in se z ladjo odpravi v ZDA na iskanje ameriškega sna. Ko prispeta na Ellis Island, zdravniki odkrijejo, da je Magda bolna, zato ju ločijo. Ewo spustijo na ulice Manhattna, medtem ko mora sestra ostati v karanteni. V želji po ponovni združitvi s sestro se Ewa zaupa Brunu, očarljivemu, a dvoličnemu zvodniku, ki jo prisili v prostitucijo. Prihod Brunovega bratranca Orlanda, odrskega čarodeja, Ewi povrne zaupanje in vero v boljšo prihodnost, čeprav se sedaj mora soočiti z Brunovim ljubosumjem.

21:15 Krogi (Krugovi), Srdan Golubović, Srbija / Slovenija / Nemčija / Francija / Hrvaška, 2013, DCP, 112'

Film, navdihnjen z resničnim dogodkom, preplete usode ljudi, ki jih je za vedno zaznamovalo junaško dejanje iz preteklosti. Krogi so najbolj nagrajevan srbski film preteklega leta, dobitnik posebne nagrade žirije v Sundanceu, nagrade ekumenske žirije v Berlinu in nagrade občinstva v Sarajevu.

 

Kino Komuna:

18:00 Gravitacija, znanstvenofantastična drama, Alfonso Cuarón, ZDA, Velika Britanija, 2013, 90'

21:00 12 let suženj, zgodovinska drama, Steve McQueen, ZDA, Velika Britanija, 2013, 134'