Metelkova mesto:

 

[A] Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
 

Jalla Jalla ob 22:15: literarni večer: Parjenje kačjih pastirjev v mraku IV/VI.

Serijo pesniških večerov smo podaljšali še za dve branji! Ker je v Jalli dbest vzdušje in kul občinstvo. Na naslednjem večeru se nam bo pridružil Tone Škrjanec, ki bo bral iz svoje najnovejše knjige Dihaj. In mogoče še iz kakšne. Nikoli ne veš. Ti samo pridi in se preseneti!

 

Glasba:

 

Prulček ob 20:00: Spoji - Trije Muškištirje

Obnovljeni sklop nastopov na Prulčkovem odru - Spoji! Multiinštrumentalist Rok Škrlj je pripravil izbor pozabljenih in še neodkritih bendov, ki vam želijo in zmorejo pričarati nepozaben večer. Uvertura bo set koncertnega programa (traja dobro uro), po pavzi pa se vse skupaj prelije v jam session.

Trije Muškištirje

Zasedba: Danijel Bogataj (violina), Jure Maček (tolkala), Nejc Klun (kontrabas), Rok Škrlj (ukulele), Vital Jurca (kitara).

Skupina Trije muškištirje se je formirala leta 2016 v Franciji.

Člani skupine so se spoznali na na gostovanju v St. Tropez-u s KD Simfonični orkester Cantabile. Povezuje jih ljudska glasba z razgibanimi aranžmaji in zanimivim zvokom akustičnih inštrumentov. Da gre za kvalitetno in zanimivo skupino, ki nas zagotovo ne bo pustila hladnih, pričajo številna sodelovanja muškištirjev z raznoraznimi slovenskimi glasbeniki in bendi.

Brez vstopnine

 

Klub CD ob 20:00: Duo Ponte

Alja Petric, glas;  Damjan Stanišić, kitara; posebna gostja Milada Kalezić

Vstopnina: 12, 8* EUR

 

Galerija bar Trenutek ob 20:00: Blues Jam: Zoran Čalić & Miha Erič

Zoran Čalić je kitarist s skoraj 30-letnim stažem, ki je pretežno odgovoren za izjemni bluesrockovski zvok znamenitih vinkovških Majk, skratka slovenska blues rockovska legenda.

Miha Erič multiinstrumentalist in vsestranski umetnik ki igra v številnih zasedbah, med drugim tudi s Prismojenimi Profesorji Bluesa. Miha Pravi ''blues je v človeka vgrajen ...''
Več v torek na torkovem tradicionalne Blues Jamu!

Brez vstopnine

 

Odrske umetnosti, razstave in predavanja:

 

Mali oder LGL ob 17:00: Škrt škrt kra čof!

Škrt škrt kra čof! je nežna pravljica za najmlajše, kjer se prepletajo močna čustva in bogata domišljija. Žabec Jerko se boji iti spat. Kaj je ta zvok – škrt škrt kra čof – ki se sliši pod njegovo posteljo? Jerkov oče ga poskuša prepri

Škrt škrt kra čof! je nežna pravljica za najmlajše, kjer se prepletajo močna čustva in bogata domišljija. Žabec Jerko se boji iti spat. Kaj je ta zvok – škrt škrt kra čof – ki se sliši pod njegovo posteljo? Jerkov oče ga poskuša prepričati, da ni ničesar, česar bi se moral bati. Vse dokler se sam ne uleže v posteljo in tudi njega zbudi skrivnostni zvok noči.
Ko otroci spremljajo zgodbo o nočnih strahovih malega žabca, je tudi njih malce strah, ker se poistovetijo z glavnim junakom, skupaj z njim iščejo rešitev in tolažbo ter hkrati razrešujejo svoje napetosti in težave. Tudi gledališka predstava lahko postane prostor, v katerega otroci "vstopijo" in ugotovijo, da ni tako hudo, če si majhen in boječ. Tovrstne zgodbe otrokom podajajo pomembna sporočila: da strah obstaja in da ima vsakdo lahko svoje strahove.
Belgijska ilustratorka in pisateljica Kitty Crowther (1970) je leta 2010 za svoje delo prejela prestižno svetovno nagrado za otroško literaturo Astrid Lindgren. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da so v njenem svetu vrata med domišljijo in realnostjo široko odprta. Avtorica je napisala in ilustrirala kot štirideset knjig, ki so prevedene v dvajset jezikov. V slovenščini se je prvič predstavila leta 2012 prav s slikanico Škrt škrt kra čof!.

Vstopnina: 5.00 €

 

SNG Drama Ljubljana:

Veliki oder ob 18:30: Visoška kronika

"Prav ima gospod Bog, da nas še vedno tepe!"

Zgodovinski roman, objavljen leta 1919 kot podlistek v Ljubljanskem zvonu in leta 1921 v prvi knjižni izdaji, velja kljub nedokončanosti (Tavčarja je prehitela smrt) za eno najboljših del v slovenski književnosti. Čeprav je dogajanje postavljeno v 17. stoletje, so bile zgodovinske teme – tridesetletna vojna, preganjanje čarovnic, preganjanje protestantov – po véliki vojni bralstvu blizu in vsako novo obdobje odkriva v pripovedi svoje probleme. Starinski slog kronike prinaša sočen, razgiban jezik, v katerem se pisateljeva domišljija in čustvo družita z močno ironijo in realističnim opazovanjem življenja, vsebinsko pa namenja Tavčar poleg boja proti klerikalizmu in družbeni zaostalosti veliko pozornosti domoljubju in ljubezni do zemlje: z izbiro kmečke snovi, opisovanjem lepote domačih krajev in jasnimi protinemškimi stališči. Kako aktualno nas nagovarja kronika davnih časov še stoletje pozneje – z gledališkega odra?

mala drama ob 20:00: Grenki sadeži pravice

"Lepa pesem je pol poti v svobodo in svoboda je največja dobrina."

Če ima mnogoplasten Jesihov tekst kakšno krovno temo, je to jezik. Jesih je jezikovni fenomen. Ludizem, značilen za Grenke sadeže pravice, temelji na svobodi, igri in stvarjenju znotraj jezika. Predstava naslavlja vprašanja vloge in moči jezika, slovenskega jezika in njegovega statusa v svetu, pa tudi stvariteljske moči, ki jo ima Jesihova pisava – in s katero je besedilo okužilo tudi ustvarjalce. Jezik je polje svobode, a hkrati tudi nasilja in izključitve. Predstava skozi različne uprizoritvene načine uteleša gesto, ki jo je Jesih zarisal v nepreglednem toku premnogih situacij in nestalnosti likov znotraj drame. Jesihov jezik je nujno samoironičen, specifično komičen; ta ironija je ironija jezika, ki se smeje sebi, ko govori. Vprašanje Grenkih sadežev pravice je: Kaj vse je lahko jezik in kaj je ta kos mesa, ki izvaja akrobacije v naših ustih?

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 18:00: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Kritike iz leta 1907 so bile katastrofalne. Ocene so pozabljene, Cankarjeva farsa še vedno živi.  

Koprodukcija: SNG Drama Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko, Cankarjev dom

Vsa dramska dela Ivana Cankarja, tudi če jih zgolj beremo, v sebi nosijo močan pečat gledališkega. Ne glede na tematiko jih je pisal z jasno mislijo na uprizarjanje, predvsem pa na gledalce.

Zato je bilo presenečenje kritiškega odziva nad v dveh tednih spisano in še istega leta (1907) uprizorjeno farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski, izredno. Uprizoritvi so očitali prav tisto, čemur se je Cankar ves čas poskušal izogniti. Da je nekomunikativna, polna "šmire", konfuzna, brez dramskega zapleta … Pohujšanje od prejšnjih dram (Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi) resda slogovno odstopa in uporablja zahtevnejši gledališki jezik, a jih vsebinsko še vedno nadaljuje. Gre za obračun umetnika s svetohlinsko moralo okolja, v katerem živi in ustvarja.

Kljub hladnemu sprejemu ob nastanku je Pohujšanje preživelo, tudi zato, ker napetost na osi posameznik–družba še kako obstaja tudi danes. Kakšno je to razmerje in kakšna šentflorjanskost, do kam v času korporativne logike in spletne globalizacije segajo njene meje, kaj sploh še sta pojma svoboda in individualizem, kaj je kreativnost in kaj njen smisel … so zgolj nekatere teme, zaradi katerih je farsa danes enako ali še bolj aktualna kot pred sto desetimi leti.

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Dantonova smrt

režiser: Aleksandar Popovski
Pet let po začetku francoske revolucije so v Franciji na oblasti jakobinci, struja revolucionarjev, ki pod vodstvom ekstremističnega Robespierra izvaja teror nad državljani in z neumorno pomočjo giljotine redči vrste morebitnih izdajalcev revolucije. Eden od voditeljev zgodnje revolucije, Georges Danton, se izmučen od krvi, ki jo je že zahtevala revolucija, odmika od politike med prijatelje, karte in ženske, medtem ko ga njegov politični somišljenik in prijatelj Camille Desmoulins nagovarja, da bi izkoristil svoj vpliv in se Robespierru ter njegovi vladavini terorja postavil po robu. Robespierre proti sovražnikom, ki jih vidi povsod, zagovarja skrajne ukrepe – predvsem usmrtitev kot edini način, da novoustanovljena francoska republika svoje ideale zaščiti pred ponovno vladavino privilegiranega razreda, aristokracije, rojalistov in njih somišljenikov. Robespierre Dantona zapre in ga privede pred Nacionalni konvent, ki je zaradi številnih že giljotiniranih političnih nasprotnikov v dvomih, ali bi pogubili tudi Dantona, torej moža, ki je leta 1792 rešil Francijo. Robespierre v imenu domovine in revolucije, ki naj bi po zgodovinskem pravilu žrla svoje lastne otroke in v vsakem primeru zahtevala številne žrtve, ker je taka pač njena narava in predpogoj za svobodo, poslance prepriča v Dantonovo krivdo. Na revolucijskem sodišču Danton pozove ljudstvo proti Robespierru in njegovi diktaturi, ki bi republiko zadušila v krvi. Ljudstvo ga najprej podpira, potem pa se tehtnica nenadoma prevesi …
Dantonova smrt (1835) je prvo dramsko delo nemškega dramatika Georga Büchnerja. Büchner je ob Heinrichu Heineju in Goetheju eden vidnejših predstavnikov nemške predmarčne dobe, v literaturi zavezane emancipaciji posameznika in liberalnim političnim načelom. Ob prvi izdaji je bila Dantonova smrt, ki vsebuje izseke iz zgodovinskih političnih govorov in jo zato štejemo med zgodnje predstavnice dokumentarne dramatike, močno cenzurirana. Premierno je bila uprizorjena šele leta 1902, skoraj sedemdeset let po Büchnerjevi smrti.

 

10KA klub smeha, Mala ulica 5 ob 20:30: Večer Novega #19

Stand up

Vstopnina: 3€

---

 

Vegova ulica (nasproti Glasbene matice) ob 17:00: Dogaja se / It is Happening: Zarja Ražman

"Dogaja se / It is Happening" je cikel razstav, ki so del 12-mesečnega projekta Ulične galerije na Vegovi ulici, katerega nosilec je družba TAM-TAM, vlogo kuriranja razstav pa z marcem prevzema Muzej in galerije mesta Ljubljane. 

Pomenska večplastnost poimenovanja cikla razstav, ki bodo del 12-mesečnega projekta Ulične galerije, vključuje namig glede odzivnosti sodelujočih avtorjev v iskanju lastnih interpretacij branja koncepta, pa tudi mimoidočih, ki se bodo odzvali na likovna dela, zapise, morda instalacije ali druge medijske in interaktivne pristope sodelujočih.

Ozaveščanje trenutnega stanja ali prepoznavanje situacije, prisotnost, odgovornost, solidarnost, ignoranca, avtomatizem, preizpraševanje strukture formalnih odnosov in javnih dogodkov, preizpraševanje stopnje ponotranjenosti družbe in kulture ali refleksije v dojemanju strukturiranih mehanizmov v okolici – to so osnovne iztočnice, namigi za komunikacijo, vprašanja koncepta.

Gre za iskanje novih pristopov k ustvarjanju zavoljo odkrivanja drugačnih vidikov, za željo po denaturaliziranju institucionaliziranih diskurzov v polju umetnosti in težnjo po zajetju čim širšega kulturnega konteksta.

Kuratorski vzgib pomeni pobudo za dialog z avtorjem in namenjanje prostora subjektivnim izkušnjam na obeh straneh, ki se kot take lahko prelevijo iz intimne v družbeno aktivno posledico in prispevek k skupnosti.

Na prvi razstavi novega cikla se s konceptom emergenze predstavlja umetnica Zarja Ražman.

Zarja Ražman je doma iz Izole in je pripadnica italijanske manjšine v Sloveniji. Kljub akademski slikarski in grafični podlagi, ki jo je pridobila v Italiji (Benetke, Urbino), je neustavljiva srž njenega ustvarjanja njeno raziskovanje likovnih medijev in doživljanje sebe v odnosu z okolico.

"Likovni triptih del Blodnje, Gozd in Zbudi se! je plod konceptualnega raziskovanja, ki sem ga poimenovala emergenze. Beseda emergenze je množinska oblika italijanske besede "emergenza", ki izhaja iz glagola "emergere", in jo lahko prevajamo predvsem kot pojavi ali nujnosti. Emergenze so materije ali stanja, ki iz globin prodirajo na površje, se pojavljajo, postajajo vidne, uvidijo svetlobo, svet. Proces je dinamičen. Emergenze so lahko spomini, emocije, poteze, linije ali risbe, ki nastajajo na papirju. Drugi pol koncepta emergenze se nanaša na situacijo, potrebo, nujnost. Zame je nujno, da ustvarjam in se izražam likovno." (Zarja Ražman)

 

Balassijev inštitut ob 19:00: Otvoritev razstave ’’Na meji’’ Lászla Hermana
„Tematika doma in rodne zemlje je vseskozi igrala pomembno vlogo v delu v Sloveniji živečega madžarskega slikarja Lászla Hermana. Ob vsaki njegovi razstavi dobimo vtis, da je eden glavnih virov inspiracije v njegovih delih in v njegovem sporočilu prav gričevnata lendavska pokrajina. Seveda pa ga ne navdihuje samo zgodivinski in geografski vidik, ampak predvsem ljudje, ki tu živijo: njihova skupnost in način življenja, ki je pogojen z danostmi pokrajine. Osrednja tema pričujoče razstave pa v nasprotju s tem ni rodna zemlja in razumevanje le-te. Naslov razstave je namreč navdihnila knjiga Lászla Göncza ’’Határ-szél’’ (’’Obmejni veter’’), ki se ukvarja s tematiko razdružitve, razmejitve in življenja ob mejah.” Atilla Pisnjak.
Kustosinja razstave je Anamarija Stibilj Šajn.

 

Ravnikar Gallery Space ob 19:00: R — ZEK

Prodajna razstava

Vizualni kolektiv ZEK že 18 let nevihtno spreminja področja grafitarstva, street arta, sodobne umetnosti, oblikovanja in še česa, kar se prikrade zraven bistrih idej in sproščenega smisla za humor. Danes ga sestavljajo Žiga Aljaž, Aleš Arnež, Miha Artnak, Žiga Artnak, Tibor Kranjc, Jurij Lozić, Nika Jurman, Petar Perčič, Marko Potočnik in Uroš Veber, ki si puščajo prosto pot tudi za kreativno rast mimo skupne blagovne znamke. V zekovski enotnosti so pravila vendarle jasna: stoji se za drznostjo, vizija je prepojena z inovativnostjo, igrivost in šaljivost prehajata v dodelane koncepte, ki se največkrat odzivajo na sodobnost. Preko zveste naklonjenosti humorju postanejo dela dojemljivejša, kljub temu pa ostaja eden izmed glavnih kriterijev notranjega delovanja kolektiva pregon dolgčasa vstran od česarkoli podpisanega z ZEK. Po vseh letih neobremenjenega, a zato nič manj resnega delovanja, vztrajajo pri drži upora, ki zahteva opustitev ustaljenih načinov razmišljanja in politične korektnosti.

Hibridnost se kaže tudi v razstavljanju v prostorih, ki so marginalni, alternativni in tradicionalni; dela lahko (za)gledamo na stenah ulic, v zaklonišču, klubu, na internetu, v galeriji in drugje. Brez nizkih razprodaj idej, z DIY strategijo in mimo institucij so segli po najvišjih nagradah, med katerimi izstopajo dvakrat prejeta Magdalena zlati modrc, Europrix Top Talent Award, priznanje zime (podeljuje Društvo oblikovalcev Slovenije), priznanje za najboljše zunanje oglaševanje (podeljuje Slovenska oglaševalska zbornica) in dvakrat prejeta Velika Brumnova Nagrada.

Z razstavo ZEK 2018 hibridni duhoviteži plavajo v novih idejah prelitih v dela, s katerimi ponovno odpirajo vprašanje minevanja. ZEK crew tako ponovno vztraja pri postavljanju vprašanj, ki so dvoumna, večkrat brez odgovora, a zato nič manj ostra.

Brez vstopnine

 

---

 

Slovenski gledališki inštitut ob 18:00: Obredno gledališče avtorice Romane Ercegović

Predstavitev nove publikacije

Obredno gledališče, Od misterijev matriarhalne Evrope do obujanja svetosti v gledališču našega časa avtorice Romane Ercegović, predstavitev nove publikacije.

Dr. Romana Ercegović (1972, Ptuj) se je po končanem diplomskem študiju dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (1998) odločila za samostojno ustvarjalno pot. Leta 2000 je ustanovila Studio za raziskovanje obrednih oblik gledališča ter se posvetila preučevanju starodavnih kultur sveta in odkrivanju novih možnosti gledališke umetnosti. Samostojne avtorske stvaritve je predstavila doma in v tujini. Ob umetniškem raziskovanju svoje zanimanje tudi znanstveno usmerja k področju obrednega gledališča. Leta 2004 je končala magistrski študij na Lesley University v Cambridgeu, Združene države Amerike, doktorat znanosti na področju dramaturgije pa je pridobila na Univerzi v Ljubljani leta 2013 (mentor doc. dr. Blaž Lukan). Njena novoizdana knjiga je predelava doktorske disertacije Sodobno obredno gledališče: grški misteriji in njihov vpliv na revitalizacijo obrednosti v gledališču 20. in 21. stoletja.

Brez vstopnine

 

Ustvarjalni center Švicarija ob 18:00: Barbara Savenc: Od prvega ateljeja do Švicarije

Cikel predavanj o Stojanu Batiču

Spominski atelje Stojana Batiča v Ustvarjalnem centru Švicarija je rekonstrukcija kiparjevega ateljeja v Svetčevi ulici v Rožni dolini v Ljubljani. Predavateljica Barbara Savenc pojasnjuje, kaj nam razkriva ta vpogled v umetnikov skriti svet. Odprt je ne samo za ogled, ampak tudi za uporabo. Opremljen je z avtorjevimi plastikami in delovnimi pripomočki iz njegove zapuščine. V njem potekajo predavanja, ki razpirajo temeljit vpogled v umetnikovo življenje in delo, ter kiparska tečaja, ki nadaljujeta duha avtorjeve ustvarjalnosti.

Stojan Batič (1925–2015) je v Švicariji ustvarjal med letoma 1954 in 1959, ko se je preselil v atelje na Svetčevi 1 in se je njegov opus še pod vplivom izpopolnjevanja pri Ossipu Zadkinuobrnil v novo smer. Zdajšnja rekonstrukcija prostora oživlja vzdušje in postavitev prav tega kiparjevega ateljeja. Omogoča nam spoznavanje kiparskega opusa, tako osnutkov za znamenita spomeniška dela, kot malo plastiko, ki ji je Stojan Batič namenjal osrednjo pozornost.

Vstopnina: 2 EUR

 

KOŽ ob 18:00: Dr. Zvonka Zupanič Slavec : Zgodovina zdravstva

prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.: Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem

Enciklopedično spisana monografija zapolnjuje vrzel v slovenski zgodovini medicine, zdravstva in farmacije. Delo zdravnice in zgodovinarkemedicine  z ljubljanske medicinske fakultete ohranja zanamcem izjemen trud zdravstvenega osebja in celotne družbe za reševanje življenj in boljšanje zdravstvenega stanja. Prikazuje silen obseg opravljenega kurativnega, preventivnega in rehabilitacijskega dela z bolniki, zgoščeno pa tudi pedagoške in raziskovalne dejavnosti predvsem v osrednji Sloveniji. V knjižni prikaz so vpeti tudi vsi presežki celotnega slovenskega prostora.

Izšli sta prvi dve knjigi z nad 950 stranmi (A4), opremljeni z nad 2200 slikovnimi prilogami. Prva knjiga je naslovljena "Medicina skozi čas, javno zdravstvo in farmacija", druga "Kirurške stroke, ginekologija in porodništva", tretja pa "Internistične stroke, psihiatrija, zobozdravstvo". Slednja bo izšla prihodnje leto.

Brez vstopnine

 

Cankarjev dom, Štihova dvorana ob 20:00: Maylis de Kerangal

Pogovor s pisateljico bo vodila Agata Tomažič

Maylis de Kerangal (1967) je ena najbolj znanih sodobnih francoskih avtoric. Med drugim je bila finalistka za Goncourta in dobitnica mednarodne nagrade Medicis (Rojstvo mostu), leta 2018 pa je bila odlikovana tudi z eno najbolj zaželenih literarnih nagrad, Wellcome Book Prize (Pokrpajmo žive).

"De Kerangal piše prekipevajoče /.../ Ta izjemna knjiga, polna nepotlačenega idealizma, združena z igrivo literarizacijo, je neke vrste pravljica o težnjah. /.../ De Kerangal ustvari tocquevillovsko sliko Amerike z najlepšega zornega kota." - The Wall Street Journal

Rojstvo mostu pripoveduje o gradnji mostu v fiktivnem mestu v ZDA. Most naj bi povezoval "zahodno civilizacijo" in "prvobitne kulture", kar tako zaradi zapletenih medčloveških odnosov kot zahtevnih gradbenih del sproža številne politične, ekonomske, ekološke, kulturne in osebne konflikte. Izjemno tekoč, slogovno mojstrsko izpisan roman v enotni pripovedni tok posrka upanje, sanje, pokrajine, stroje, karierne načrte, družbene razrede, obrti in telesa.

Roman premore toliko empatije, da se mestoma zdi celo preroški; ne da bi bil političen zmore analizirati politiko; že leta 2010 je kot avtoričin lik zaživel Boa, novi tip politika. Ni čudno, da je po Trumpovi izvolitvi roman v ZDA izšel tudi v mehkem ponatisu.

 

Bežeče prireditve:

 

Kinoteka:

18:00 Večer SFA: Slovenski filmski arhiv 50 let/8. marec – Dan žena

Varuh meje, Maja Weiss, Slovenija, 2002, 35mm, 1.85, barvni, 104' 

Spust s kanuji po reki Kolpi se za tri slovenska dekleta (Iva Krajnc, Pia Zemljič, Tanja Potočnik) spremeni v srhljivo potovanje v neznano, ko odkrijejo, da tamkajšnji gozdovi skrivajo ne samo mejo med Slovenijo in Hrvaško, pač pa tudi mejo med dovoljenim in prepovedanim ter da je samozvani varuh meje (Jonas Žnidaršič) tisti, ki postavlja ločnice ...
Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

20:00 8. marec – Dan žena

Vera Drake, Mike Leigh, VB/Francija, 2004, 35mm, 1.85, barvni, 125', sp 

London, petdeseta leta prejšnjega stoletja. Vera Drake (Imelda Staunton) je preprosta, nesebična, požrtvovalna ženska srednjih let, ki živi skromno, a spokojno in srečno življenje. Ljubi svojega moža in otroka, oni pa ji ljubezen vračajo. Vsi pripadajo delavskemu razredu: Vera je snažilka, njen mož mehanik, sin krojač, hči pa tovarniška delavka. Toda Vera ima tudi skrivnost: v prostem času pomaga ženskam, ki želijo splaviti, kar je bilo sredi prejšnjega stoletja v Veliki Britaniji nelegalno.

 

Kinodvor:

18:30 Srečen konec (Happy End), Michael Haneke / Francija, Nemčija, Avstrija / 2017 / 108'

Avstrijski mojster Michael Haneke (Ljubezen, Beli trak) se vrača z mračno farso o slepoti in brezbrižnosti srednjega razreda.

20:45 Foxtrot, Samuel Maoz / Izrael, Francija, Nemčija, Švica / 2017 / 114'

Neprizanesljiv, a sočuten portret družbe, ujete v brezkončen ples s travmatično preteklostjo.

Mala dvorana:

18:45 Zadnji ledeni lovci, Jure Breceljnik, Rožle Bregar / Slovenija / 2017 / 72'

Celovečerni dokumentarni film pripoveduje zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji danes, po skoraj 4000 letih obstoja v neusmiljenem naravnem okolju, grozi izginotje.

21:00 Odraščanje, Siniša Gačić, Dominik Mencej / Slovenija / 2017 / 79 min / slovenščina

Intimni portret štirimesečnega Tiborja in njegovih mam Daje in Jedrt, ki se podata v boj proti diskriminaciji svoje družine.

 

Komuna:

18:15 Oblika vode (The Shape of Water), domišljijska romantična drama, Guillermo Del Toro, ZDA, 123'

20:30 Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri), Martin McDonagh / Velika Britanija / ZDA / 2017 / 115'