Metelkova mesto:

 

Menza pri koritu:

17:00 – 19:00: Cirkuške delavnice

21:15 PREBRANEC #1

Takšna je usoda v tem svetu! Razvajenke, Mlade rime, so dobile bratca!!!

Prebranec, serija večerov nove proze

S svojo pisavo vas bodo raketirali:

Teja Močnik

Matjaž Drev

Monika Vrečar (bere iz prvenca Kdo je najel sonce)

Janez Grm (nagrajenec Urške 2011, bere iz prvenca Sinice Sablje Sladoled)

Njuni knjigi boste imeli možnost kupiti po znižani, krizni tarifi.

Prebranec je serija večerov, kjer se bo predstavljala nova proza, to pomeni branje znanih, uveljavljenih in na drugi strani mladih, neizkušenih in neznanih avtoric in avtorjev s podpodročja proze, to je, npr. kratke zgodbe, odlomki iz romanov, črtice, pravljice in drugo. Posebnost večera je v tem, da predstavlja živo literaturo, ki se razvija in s časoma lahko prispeva dodano vrednost k razvoju pisanja, ne le v našem glavnem mestu, ampak tudi širše. Večere oblikujemo po vzoru Mladih rim, zato je morebiti malce odveč poudarjati, da imamo željo prozo ponesti med širše občinstvo in omogočiti prijetno druženje, kramljanje, vneto razpravljanje ali pa samo mimobežno

zaljubljanje predvsem za vas, naše drage obiskovalke in obiskovalci.

Prost vstop.

 

Jalla Jalla ob 21:00: radio Defonija: rola Linüx!

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: DOT & DubDiggerz -DOT a.k.a. Natasha Musevic je ena izmed predstavnic ženskih dubstep producentk, poleg tega pa vodi tudi svojo glasbeno založbo in DJja. Je pionirka na ženski dubstep sceni, s Subeeno a.k.a. Sabino Piamenovo sta od leta 2007 skupaj vodili v Londonu bazirano založbo Immigrant...

 

Glasba izven:

 

Kino Šiška, Kamera ob 20:00: LARA J. MARCONI: Forest fruits (ITA/SLO)

Multimedijska razstava. Plus jazz koncert, igral bo kvartet Ane Šimanc; Ana Šimanc - saksofon; Gorazd Pintar – klavir; Klemen Krajc – kontrabas; Enos Kugler – bobni. Začnejo ob pol devetih.

Akademska slikarka Lara Marconi bo v razstavnem prostoru Kamera predstavila najnovejši opus Forest fruits, ki zajema raznolike razstavne eksponate; slike na platnu, risbe, kolaže in manjše inštalacije. Predmet projekta je predstavitev dosedanjega raziskovalnega dela in ustvarjanja, predvsem predstavitev eksponatov nastalih v obdobju preteklega leta.

Delo Lare Marconi se osnuje na opazovanju simbolov. Konvencionirane simbole v svoje delo vpleta prek neprestanega eksperimentiranja načinov ter materialov; olja na platnu, akvarela, risbe, digitalne fotografije, reciklaže materialov. Izdelki so prežemanja različnih podob, ki slehrnemu opazovalcu narekujejo njemu lastne, intimnejše interpretacije dela. Gledalčev pogled na tak način oblikuje nove, osebnejše obrise resničnosti, edinstvene zaradi unikatnosti in bogatosti individualne perspektive.

Vstop prost

 

Teater, razstave, predavanja...:

 

SNG Drama ob 19:30: Mati

Brechtov najdaljši učni komad Mati je mala šola komunistične revolucije, nekakšen abecednik marksizma za ljudske množice. Skozi lik Pelageje Vlasove, ki jo skrb za sina preobrazi iz skromne gospodinje v prvoborko proletarske emancipacije, se v štirinajstih dokumentarnih prizorih izriše jasno sporočilo, da je revolucija za vsakogar, še posebno za malega človeka, ki čuti, da nima s tem nič opraviti. Ker smo pri nas revolucijo že davno tega soglasno pokopali, hkrati pa jo v zadnjem času ponovno obujamo od mrtvih, bo uprizoritev preverila, kam smo investirali svoj tranzicijski kapital in ali nam prinaša ustrezen donos na obresti.

MGL ob 19:30: Sugar - nekateri so za vroče

Čikago leta 1931. Brezposelna glasbenika saksofonist Joe (Gregor Gruden) in kontrabasist Jerry (Uroš Smolej) se po naključju znajdeta sredi mafijskega obračuna in komaj odneseta celo kožo. Gangster Palazzo Gamaša (Jožef Ropoša) in njegovi fantje jima kot edinima preživelima pričama umora odtlej strežejo po življenju, zato morata zapustiti mesto in zabrisati vse sledi za sabo. Ne preostane jima drugega, kot da se preoblečeta v saksofonistko in kontrabasistko ter se pridružita ženskemu orkestru, ki ga vodita Sladka Sue (Jette Ostan Vejrup) in Bienstock (Gregor Čušin) in ki kot naročeno odhaja na gostovanje v sončni Miami. Zdaj se imenujeta Josephine in Daphne in sta vsaj začasno na varnem. Zato pa se v preobleki soočata z drugačnimi nevarnostmi: eden se zaljubi v očarljivo pevko orkestra Sugar Kane (Jana Zupančič), v drugega pa se zagleda šarmanten milijonar sir Osgood Fielding (Janez Starina). Zgodba se do konca vrti okrog situacijskih "ljubezenskih" in gangsterskih zapletov, ki jima vse do konca skušata ubežati glavna junaka.

Ozadje mjuzikla Sugar in filma Nekateri so za vroče

Mjuzikel Sugar je doživel odrski krst aprila leta 1972 v gledališču Majestic na Broadwayu. Odigrali so 505 ponovitev in uprizoritev je bila nominirana za 4 nagrade tony. Mjuzikel je na londonskem West Endu (gledališču Prince Edward) doživel premiero šele marca 1992. Libreto, prežet z duhovitimi dialogi in prvovrstnimi komičnimi zapleti, je nastal po scenariju slovite filmske uspešnice Billyja Wilderja Nekateri so za vroče izleta 1959, ki jo je Ameriški filmski inštitut razglasil za najsmešnejši film vseh časov. Mnogi gledalci se spominjajo filma po zvezdniški zasedbi: poleg Marilyn Monroe kot nepozabne Sugar Kane sta se z njim zapisala v zgodovino tudi Tony Curtis in Jack Lemmon.

Zgodba se odvija leta 1929, torej v času prohibicije, zato je film Nekateri so za vroče obenem gangsterski film in romantična komedija – ta wilderjevska razcepitev žanra (gangsterskega na gangsterski film in romantično komedijo oz. romantičnokomičnega na romantično komedijo in gangsterski film) ima tudi zgodovinski okvir, in sicer v obliki dveh prepovedi: sugerira prepoved trgovine z alkoholom in prepoved homoseksualnosti.

Običajno so mjuzikli, kot velike uspešnice predvsem newyorškega Broadwaya in londonskega West Enda, pristajali na filmskem platnu, obratno se je to zgodilo redko. Sugar pa je glasbena predstava, ki jo je navdihnil Wilderjev film iz leta 1959. Sugar je torej nastal kar trinajst let po filmu, ki v originalu ni mjuzikel, čeprav Marylin Monroe odpoje zelo znano pesem Želim, da bi ljubil me (I Wanna Be Loved By You) – te v izvirnem mjuziklu ni, v MGL pa smo jo dodali. Glasba je bila napisana posebej za mjuzikel, ki vsebuje tudi veliko scenske glasbe, ki je plesna, senzibilna, svingovsko in džezovsko obarvana. V Čikagu je džezovska atmosfera tako rekoč domača, in bigbendovsko svingovski stil odlično pričara vzdušje tridesetih prejšnjega stoletja. Takrat je obstajala tudi džezovska glasba, imenovana "hot", kot je tudi del naslova filma (Some Like It Hot).

SNG Drama ob 20:00: Ko sem bil mrtev

Odkritje Lubitscheve burleske Ko sem bil mrtev je bil velik dosežek na novo ustanovljene Slovenske kinoteke, s katerim je svoj profesionalni ugled utrdila tudi pred mednarodno filmsko javnostjo. Gre za enega prvih filmov slovitega nemškega režiserja Ernsta Lubitscha (med njegovimi najslavnejšimi filmi je med drugimi Ninočka z Greto Garbo iz leta 1939), ki je veljal za izgubljenega. Samo nekaj zgodovinskih virov je pričalo, da je veliki avtor leta 1916 posnel uspešno komedijo o bonvivanu, v kateri je sam tudi igral glavno vlogo. Leta 1994 pa sta Silvan Furlan in Lilijana Nedič v zapuščini Štefana Štekarja našla dotlej pozabljene filmske kolute, ki so se na Primorskem menda znašli v času soške fronte. Med njimi sta identificirala malo mojstrovino iz obdobja nemega filma. Rekonstruiran film so prvič predstavili naslednjega leta na filmskem festivalu v Pordenonu.

Ko sem bil mrtev je zasnovan na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. V burleskni izpeljavi se zgodba seveda zasuče drugače kot v Pirandellovem slovitem romanu Ranjki Matija Pascal. Lubitschev junak je lahkoživ bonvivan, ki se ob večerih rad izmuzne od doma in predaja veselju s šahiranjem v radoživi moški družbi. Bolj kot ženo to moti njegovo taščo, ki mu lepega dne (pravzaprav sredi noči) zaklene vrata, nesrečni mož pa mora prespati na neudobnem stopnišču. Naslednjega dne napove samomor in izgine. Namesto v smrt se odpravi v svobodo samskega življenja. Domnevna vdova žaluje, mož pa se tudi kmalu naveliča postopanja. V svoj nekdanji dom in k ženi, ki jo vendar ljubi, se vrne v vlogi služabnika. A tašča že išče novega ženina za užaloščeno hčer. In ji ga tudi privede na dom. Kaj vse bo napletel lažni služabnik, da bo osmešil snubca, ponovno osvojil ženo in se končno tudi znebil tečne tašče!

Gledališče Glej ob 20:00: Ni obale ni

Gledališki hommage novomeškemu umetniku Miranu Jarcu, ki črpa vsebino iz njegovih petih različnih del. Unikatna scenografija in igralska izvedba Jureta Kopušarja (študentska Severjeva nagrada l. 2011)!

"Ni obale ni" je profesionalni prvenec mladega režiserja Jaše Kocelija, avtorski projekt po delih Mirana Jarca, pesnika, dramatika, pisatelja, esejista in prevajalca. Mlada ekipa ustvarjalcev bo v prvi koledarski premieri v Gledališču Glej predstavila hommage umetniku, ki je med vsemi velikani novomeške pomladi najmanj poznan. Miran Jarc je v mladosti oznanjal, da vojna ni zunaj, ampak v človeku, da se največje drame naših življenj dogajajo znotraj nas in da se svet sesuva zaradi lastnih neuresničenih hrepenenj. Njegova mladostna umetnost je pozabljen biser iz silovitega obdobja preslišanih krikov in predstava ponovno uporablja skoraj sto let stare naboje ekspresionizma. Kam zadanejo danes?

Predstava se osredotoča na različne obraze Mirana Jarca in njegovo potovanje vase. Atmosfera in situacija sta vzeti iz Jarčeve drame Ognjeni zmaj. Gledališki prostor predstavlja duševni svet umetnika. Znajdemo se na ladji, izgubljeni na horizontu. Pesnik igra v trebuhu morja in potuje po njegovih globinah.

Po delih Mirana Jarca

Režija in priredba besedila: Jaša Koceli

Nastopa: Jure Kopušar

Svetovalka za govor: Maja Cerar

Scenografija: Darjan Mihajlović Cerar

Kostumografija: Branka Pavlič

Glasba: Miha Petric

Avtor videa: Boris Bezić

Oblikovanje svetlobe in tehnično vodenje: Grega Mohorčič

Izvršna producentka: Barbara Poček

Produkcija: Gledališče Glej

Foerster bar ob 21:00: Večer stand-up komedije v Foerster baru: nov material in odprt mikrofon

 

Galerija likovnikov Ljubljana (Ljubljana – Črnuče) ob 18:00: Ljubljana – moje varno zatočišče

Likovna razstava

Luka Kuhar in Miha Renčelj – glasbeni uvod

 

Trubarjeva hiša literature ob 17:30: JSKD: LITERARNA DELAVNICA – območna izpostava Ljubljana je nedavno razpisala literarno delavnico, h kateri so povabili literarne ustvarjalce seniorje, ki so pripravljeni posebej za objavo v knjigi pod vodstvom strokovne spremljevalke napisati novo literarno delo oz. ji prilagoditi že novo.

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: Večer SFA: Film po izboru Igorja Koširja

18:00 Filmski obzornik 26: Proces proti gestapovcem (točka 3), Dušan Povh, Slovenija, 1948, 35mm, čb, 5'

Izjava, Igor Košir, Slovenija, 2007, video, barvni, 18'

Boris Kidrič, Igor Košir, Slovenija, 1978, 35mm, čb, 11'

Dosje Milan Kučan (odlomek), Igor Košir, Slovenija, 2011, video, barvni, 5'

Portret Božena Glavakova (odlomek), Igor Košir, Slovenija, 2001, video, barvni, 5'

Mlakar (odlomek), Igor Košir, Slovenija, 1998, 16mm, barvni, 5'

Nevesta, le jemlji slovo, Zvone Sintič, Slovenija, 1954, 35mm, čb, 13'

Piknik v nedeljo, Karpo Godina, Slovenija, 1968, 35mm, čb, 13'

V glavi, Miran Zupanič, Slovenija, 1986, 16mm, barvni, 19'

Rop stoletja, Urška Kos, Slovenija, 1998, 16mm, barvni, 15'

Oblast, Zdravko Barišić, Slovenija, 1987, 35mm, barvni, 3'

20:00 Temni angeli usode, Sašo Podgoršek, Slovenija, 1999, 35mm, 1.66, barvni, 97'

Ob umirajočem Sodniku, bržkone žrtvi prevelikega odmerka, se zberejo štirje prijatelji – Predsednik, Prerok, Šef policije in Župnik, nosilci oblasti, predstavniki javne morale. Že v zgodnji mladosti so sklenili, da bodo po svoje krojili življenje ljudi in domačega kraja. Temačna fantazija o moči in oblasti.

 

Kinodvor:

16:45 Ljubezen (Amour), Michael Haneke, Avstrija/Francija/Nemčija, 2012, 35 mm, 127'

Ljubezen – zaslužena druga zlata palma za Michaela Hanekeja – je briljantno odigran in mojstrsko zrežiran intimen komorni film o moči ljubezni vpričo smrti. Te najnovejše stvaritve avstrijskega avtorja, ki so jo mnogi razglasili za mojstrovino in film leta, nikakor ne smete zamuditi.

19:00 Lov (Jagten), Thomas Vinterberg, Danska, 2012, DCP, 115'

Lov, ki ga številni kritiki opevajo kot najboljši film Thomasa Vinterberga po njegovi mednarodni senzaciji Praznovanje (Festen), je napeta psihološka drama o moči laži ter uničujočih posledicah krive obtožbe. Mads Mikkelsen je za svojo vlogo na letošnjem festivalu v Cannesu prejel nagrado za najboljšega igralca.

21:15 Na cesti (On the Road), Walter Salles, Francija/Brazilija, 2012, 35 mm, 137'

Delo, ki je definiralo bitniško generacijo in obveljalo za klasiko svetovne literature, na veliko platno končno prinaša režiser Motoristovega dnevnika, Walter Salles.

 

Kino Komuna:

18:30 Misija Argo (Argo), triler, Ben Affleck, ZDA, 2012, 120'

20:45 00:30 - Tajna operacija (Zero Dark Thirty), akcijska drama, Kathryn Bigelow, ZDA, 2012, 157'