Metelkova mesto:

 

A-Infoshop ob 19:00: veganska kuharska večerja!

Na tokratni veganski večerji bodo kuhali sisarji iz kolektiva SISA. Predvideno je, da si boste najprej usta opekli s koprivno juho, kateri bo sledil ocvrt krompirček s prilogo in solato, na koncu pa okuse zaokrožili z ocvrtim bezgom.

Ko se bo hrana že malo polegla, bo sledila kratka, prva javna predstavitev SISe in splošen pogovor o ideji.

SISA – Skupnostni Investicijski Sklad Anarhistov, nov projekt anarhistične skupnosti, je namenjen razvijanju finančnih resursov na način, ki krepi našo zmožnost za samoorganizacijo na vseh področjih življenja. SISA denar, ki se potika po individualnih žepih in računih, pretvarja v skupnostna finančna sredstva, s katerimi je mogoče zagnati projekte, ki skupnost krepijo. SISA je ideja in povabilo k vključitvi v proces, katerega končni horizonti niso nič drugega kot konkretna sprememba naših življenj. Obstaja še precej neznank, pravih vprašanj in dilem, toda marsikaj je tudi že znanega: transparentnost, zaupanje in dolgoročna perspektiva. Geslo SISe je: ne vemo sicer točno, kaj delamo, toda to želimo početi odgovorno in skupaj!

 

Jalla Jalla ob 21:00: TORKPEDO: Poseban tretman - Jugoslovanska drama/komedija (1980)

 

Klub Gromka ob 21:30: R.A.F.A.L.: BORN FOR SLAUGHTER (Mak) + IRRITATEMENT (Mak) >> Crusty noise meets grind/powerviolence. Oba benda sta domači publiki dokaj neznana, a upamo, da vas to ne odvrne. Privoščite si skok v neznano, konec koncev – in crust we trust!

 

Muzika izven:

 

Frančiškanska cerkev ob 19:45: Orgelska glasba Pariza v letih do II. svetovne vojne

La musique d’orgue à Paris avant la deuxieme guerre mondiale (Jehan Alain, Olivier Messiaen, Maurice Duruflé)

TOMAŽ SEVŠEK je na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu študiral orgle pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. V okviru izmenjave se je dodatno izobraževal na Eastman School of Music v Rochestru (ZDA) in tam študiral pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu. Kot koncertni solist in komorni glasbenik se intenzivno posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. stoletja. Koncertiral je v večini evropskih držav. Soustanovil je komorni ansambel za staro glasbo musica cubicularis in Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonia Antiqua Labacensis z istoimenskim mednarodnim ansamblom. Poučuje orgle in čembalo in je aktiven organizator glasbenega življenja. Več let je bil strokovni tajnik Tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG) in predsednik Slovenskega orgelskega društva. Zadnje čase se ukvarja tudi s pozabljenim glasbilom – francoskim mojstrskim harmonijem (harmonium d’art).

 

Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, Ižanska cesta 12 ob 20:00: Bee Geesus: Letni koncert Gospel Fever 2014 z gosti

 

Etno Klub ZLATI ZOB ob 20:00: Gypsy Brass Band Karandila Junior (Bolgarija)

trubači s pevko

Iz romske prestolnice Sliven v JV Bolgariji prihaja mladinski orkester 15 Romov trubačev starih med 10 in 18 let. Avtentične ciganske kompozije mešajo z elementi bolgarske in turške folklore s pridihom jazz-a in celo reggae-ja.

Njihova glasbena pravljica se je pričela leta 2007, ko se je izvrsten glasbenik Angel Tichaliev, gonilna sila Karandila Orchestra, odločil, da mlade Cigane navduši nad tradicionalno glasbo in akademskim izobraževanjem le-te z ustanovitvijo glasbene šole "Angel's Club".

Projekt Karandila Junior v veliki meri ohranja tradicionalno glasbeno dediščino v poplavi novodobne hitre produkcije in vodi mlade ljudi stran od kriminala, nepismenosti in revščine, ki kraljujejo v ghettu Nadezhda (upanje).

Njihov album "Ghetto Hope" podira stereotip, da so Romi nedelavni in neizobraženi kriminalci z izvrstno glasbo podprto s strani svetovno priznanih bolgarskih glasbenikov kot so Theodosii Spassov, Milcho Leviev in Vladimir Karparov, ki so sodelovali pri unikatni in kvalitetni glasbi albuma. Daje upanje mladim Romom za boljše življenje v eni izmed največjih romskih skupnosti v Evropi.

KARANDILA JUNIOR je edini otroški gypsy band v Bolgariji. Nastopili so že na številnih festivalih v tujini (Sziget, Vienna Balkan Fever festival,…).

VSTOPNINE NI

- OBVEZNA KLUBSKA KONZUMACIJA 5,00 EUR

- PRISPEVKI V KLOBUK ZA GLASBENIKE

 

Teater, razstave, predavanja:

 

SNG Opera in balet ob 19:30: Gioacchino Rossini: Seviljski brivec

Komična opera v dveh dejanjih

Italijanski skladatelj Gioacchino Rossini (1792–1968) je v prvi polovici 19. stoletja najbrž veljal za najpopularnejšega skladatelja. Na Dunaju je zasenčil celo Beethovna in Schuberta, zato ne preseneča, da so o njem in njegovem delu še v času življenja krožile številne anekdote. Predvsem so ga zaznamovali kot zelo produktivnega ustvarjalca, ki komponira veliko "enako zvenečih oper", ob enem pa se bolj zanima za francosko kuhinjo kot za glasbeno ustvarjanje. Wagner je o njegovih operah na primer dejal, da "kdor pozna eno, pozna vse". Dejstvo je, da je Rossini komponiral zelo veliko in hitro. Nekaj oper je nastalo celo v dveh do štirih tednih. Zato si je pogosto "izposojal" kakšen odlomek ali točko iz svojih prejšnjih del. Tudi znamenita uvertura k Seviljskemu brivcu je bila izvirno namenjena drugima operama. Kljub temu velja njegov Seviljski brivec (1816) za vrh in hkrati veličasten sklep opere buffe, nekoč izjemno popularne zvrsti. Opera je nastala po libretu, ki temelji na priljubljeni komediji Pierra Augustina Carona de Beaumarchaisa Seviljski brivec, in še danes učinkuje enako privlačno kot nekoč ter je hkrati eno najpogosteje izvajanih del v operni literaturi. To lahko pripišemo čaru duhovite glasbe, polne dopadljivih, mestoma ostro ritmiziranih melodij in značilnih vihravih ansambelskih finalov, solistične arije pa so že zdavnaj postale paradne točke basistov, koloraturnih mezzosopranistk in baritonistov. Na opernih odrih vsega sveta se tako vedno znova pojavljajo številne nove uprizoritve, od najbolj ekstremnih in eksperimentalnih do najbolj konservativnih. Delo je namreč privlačno tudi zaradi elokventne partiture, ki sledi razvoju dogodkov ter interakciji vlog skozi številne nepričakovane preobrate v zgodbi, kar ustvarja močno estetsko povezanost med zgodbo in njeno glasbeno pripovednostjo.

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 20:00: Balet Velikega gledališča iz Ženeve: Sen kresne noči

Ballet du Grand Théâtre de Genève

Koreografija: Michel Kelemenis

Glasba: Félix Mendelssohn

Scenografija, oblikovanje svetlobe in kostumi: Nicolas Musin

Svetovna premiera oktobra 2013 v Ženevi

Francoskega koreografa Michela Kelemenisa občudujejo zaradi natančno dodelanega in prefinjenega plesnega giba. Z ženevskim baletom je leta 2009 ustvaril zelo uspešno Pepelko, z novo oktobrsko postavitvijo pa se podaja v svet Shakespearjeve vilinske komedije s primesmi ljudske pravljice. Svojo interpretacijo Sna kresne noči je napovedal kot ritualiziranje šekspirjanske domišljije in potopitev v njegov gledališki imaginarij, da bi lahko ponovno odrsko izrisal mitološko zgodbo, ki danes živi v precej razpršeni obliki.

Ljubezenski nered, kot si ga je zamislil Shakespeare in uglasbil Mendelssohn, lahko tokrat pričakujemo kot glasbeno-scensko delo v zamahu prazničnega vrtinca. Ženevski balet s to stvaritvijo nadaljuje sodobno plesno usmeritev, ki se ne odreka svojemu zgodovinskemu sidrišču.

Častitljiva zgodovina Ženevskega baleta sega na začetek 20. stoletja, ko je tamkajšnje Veliko gledališče gostilo nekaj največjih imen – Isadoro Duncan in Nižinskega ter Ruske balete. Ob ponovnem odprtju leta 1962 je Veliko gledališče ustanovilo lastno baletno skupino, ki so jo desetletja vodili Janine Charrat, Serge Golovine, Patricia Neary, Peter van Dyck, Oscar Araiz, Gradimir Pankov, François Passard in Giorgio Mancini. Vse od začetkov je skupina predana najširšemu podajanju plesnih slogov 20. stoletja. Sodelovala je z legendarnimi umetniki, kot so George Balanchine (umetniški svetovalec med 1970 in 1978), Mihail Barišnikov, Rudolf Nurejev, Jiři Kylián, Ohad Naharin, William Forsythe in Lucinda Childs. Danes jih vodi Philippe Cohen; skupino Baleta Velikega gledališča iz Ženeve sestavlja 22 klasično izobraženih plesalcev z vsega sveta, ki plešejo v neoklasičnem in sodobnem plesnem slogu. Vsako sezono pripravijo dve novi produkciji, izvedejo repertoarne predstave doma in na gostovanjih, posvečajo pa se tudi šolskim produkcijam in kulturnovzgojnim delavnicam.

 

SNG Drama, mala drama ob 20:00: Barčica za punčke

Alica, Sneguljčica, Zlatolaska, Palčica, Princeska … vse smo se kdaj identificirale s temi podobami (in fantje so tudi imeli svoje). Najmočneje in najlepše se to dogaja v otroštvu. A tudi pozneje včasih vstopajo v naš predstavni svet, kot naivno idealni modeli ali kot obremenjujoči vzorci, kot lepe in hkrati okamnele ikone ali kot zakladnica motivov, ki se ponujajo vedno novim verzijam, da bi obogatile naše doživljanje drugih in sveta. Vendar ni vselej lepo, včasih ob teh podobah prav zelo boli.

 

Kreatorij DIC ob 20:00: Tretje

Plesno gledliška predstava Teatra Pozitiv - PREMIERA

Mentorstvo, režija in koreografija : Gea Erjavec

Video in lučno oblikovanje : Radovan Jaušovec

Scenografija : Radovan Jaušovec, Damir Rakovič, Andrej Hribar

Kostumi : Damir Rakovič / Atelje Ponorelii

Maska : Gea Erjavec, Sanja Halb

Graphic design: Margot Savin

Izvajalci in soustavrajalci predstave: Sanja Halb, Nika Vidovič, Anka Zajc, Nina Vončina, Brigita Škoberne, Asta Brumen, Urška Paradiž, Patrik Komljenovič, Aljaž Novak

Izvršni producent : Drago Pintarič

Produkcija : KUD Pozitiv in Dijaški dom Ivana Cankarja

Producenta : Drago Pintarič, Manja Petelin

Projekt je sofinanciran s sredstvi JSKD RS in MOL

Ljubljana, maj, 2014

O predstavi:

Nove generacije rastejo za novi "postmačistični in posfeministični svet", kjer se briše med ženskim in moškim spolom . Vračamo se v daljnjo preteklost, k mitološkim androginom ter obračamo v prihodnost, kjer se bosta povezala in združila anima in animus v eno, znotraj posameznika ter družbe in narave kot celote.

Klasična družina in načini razmnoževanja človeške vrste so preseženi! Ta se spreminja in se vrača k svojemu bistvu, v čas pred izganstvom iz raja, k angelsko človeški naravi pred njegovim padcem. Bistvo – bit človeka je njegov radovedni, raziskovalni duh. Ta je močnejši od kakršnihkoli dogovorjenim moralnih norm in etike ter hkrati presega tisto kar imenujemo zlo: vse kar si človek zamisli in v svoji domišljiji ozavesti- to tudi uresniči! To ga postavlja v isto vrsto z Titani in Bogovi…

Ideja za predstavo je prišla s strani mladih izvajalcev kateri izpostavljajo svojo intimno radovednost in raziskovanje spolnosti, družbeno sprejetih norm ter osebnega čutenje lastne spolnosti.

S pomočjo mitologije, spekulativne znanstvene fantastike in z umetniško provokacijo, z generacijskim "comming outom", odpirajo tabu temo alternativne spolne usmerjenosti, znane pod poimenovanju "Tretji spol".

Tisto o čemer današnje uradne religije in ideologije niti ne sanjajo in tisto o čemer današnji šolski sistemi molčijo, oni spregovorijo odprto.

S pomočjo govorice telesa, enostavno scenografijo, neobičajnimi kostumi, projekcijo gibljivih slik ter z napol artikuliranimi glasovi, rekonstruirajo in na novo postavljajo pozabljeno in zamolčano božansko naravo k kateri se vračamo.

 

10KA, klub smeha, Miklošičeva 28 ob 20:00: 10kin Večer novega

V ceni vstopnine (3 €) je vključena tudi ena pijača ter ogromna doza smeha.

8 komikov bo preizkušalo nove šale, vse pa bo povezal Andrej Težak Tešky :)

Ta torek nastopajo: Aleš Sečnik, Gašper Bergant, Dušan Tomić – Dule, Mare Mihaljović

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 21:00: Jean Genet: Služkinji, režija: Vinko Möderndorfer - Festival Prelet

Igrajo: Janja Majzelj, Daša Doberšek, Olga Kacjan

Jean Genet ni bil le intriganten ustvarjalec, temveč tudi sam vedno na družbenem robu; samo med letoma 1937 in 1943 je bil trinajstkrat v zaporu in izgnan iz petih držav. Tudi v Služkinjah (1949) ga privlači element lažnosti, goljufije in izumetničenosti, predvsem pa preizprašuje pozicijo človeka in umetnika z družbenega roba. "Drame pišem, da bi izkristaliziral odrsko, dramsko emocijo. Ne zanima me, na primer, ali bodo Črnci koristili črncem. Poleg tega ne mislim, da jim koristijo. Mislim, da bi neposredna akcija, boj proti kolonializmu, naredil mnogo več kot katerakoli drama. V dramah sem poskušal oživiti nekaj, česar črnci in drugi zatirani ne morejo izraziti. Neki kritik je o Služkinjah napisal, da služkinje 'ne govorijo tako'. Ja, one tako govorijo – toda samo meni, ponoči. Če bi mi kdo rekel, da črnci ne govorijo tako, bi mu odgovoril, naj nastavi uho na njihovo srce in bo slišal natanko to. Morate znati slišati tisto, kar je brezoblično," je povedal.

Drama Služkinji ponuja navdihujoče gledališko gradivo tudi za današnji čas, na kar opozarjajo številne uprizoritve slovitih režiserjev po vsem svetu in postavitve na slovenskih odrih.

 

Knjižnica Prežihov Voranc – Vič ob 18:00: Šola iz zemlje ~ učenje visokih Andov - gostovanje razstave v knjižnici Prežihov Voranc

Razstava prikazuje nastajanje in delovanje šole v Warisati na planoti Altiplano v Boliviji med leti 1931 in 1940 ter nas popelje v miselni svet starih Andov. Pojasnjuje zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale do nastanka tako nenavadne in skoraj boleče realistične šole. Šola – skupnost je model izobraževanja, ki postaja vedno bolj aktualen tudi v zahodni družbi. Občutljivost, s katero doživlja svet andski staroselec, ponuja alternativo osamljenemu, od družbe in narave izoliranemu potrošniku.

 

Galerija Fotografija ob 19:00: Paralaksa

Zaključna razstava fotografskih del 4.d. razreda Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana

Andraž Anzeljc, Patricija Bizjak, Kaja Bogović, Nina Butkovič, Mojca Culot, Victoria Harinski, Neža Hribar Ferlin, Nikita Huber Kralj, Triša Klobučar, Maša Kokalj, Metka Komatar, Lucija Kous, Melanie Likar, Julij Lombergar, Jan Misir, Andraž Mohar, Špela Moroz, Tilyen Mucik, Dan Pečnik, Jan Pirnat, Klara Poglavc, Tamara Rajh, Lea Remic, Lucija Rosc, Ajda Simonič, Mia Zigmund

 

Galerija Vžigalica ob 19:00: Marko Batista - Začasni objekti in hibridni prostori

Razstava predstavlja razkrivanje ustvarjalnega prostora, ki se vzpostavlja med umetnostjo in tehnologijo.

Razstava z naslovom Začasni objekti in hibridni prostori predstavlja razkrivanje ustvarjalnega prostora, ki se vzpostavlja med umetnostjo in tehnologijo. Marka Batisto bi kot ustvarjalca težko umestili v določeno umetniško smer, saj njegova dela nastajajo na presečišču med perfomativnimi intermedijskimi praksami, zvočnimi in vizualnimi instalacijami ter fizikalno-senzoričnimi eksperimenti.

Osnovni princip delovanja, ki ga zasleduje umetnik, je raziskovanje vmesnih prostorov tako v fizičnem smislu, kjer se preko doma izdelanih vmesnikov producira elektronski signal, bodisi gre za zvočen ali vizualen signal; kot v idejnem smislu, kjer gre za raziskovanje človeške percepcije v svetu, prežetem z elektronskimi komunikacijami, digitalnimi napravami in tehnologijo. Človeška zaznava je namreč prilagojena določeni rabi tehnologije in s tem omejena na določeno izkušnjo. Marko Batista se z ustvarjanjem hibridnih tehnoloških, elektromagnetnih ali kemičnih sistemov zoperstavlja mistifikaciji tehnologije, hkrati pa odpira nove načine razmišljanja o njej. Z eksperimentalnimi sistemi, ki združujejo našteta področja, razširja polje človeške čutne percepcije in fenomenologije nestabilnih avdio-vizualnih sistemov v prostoru in času.

Razstava, ki je bila prvič postavljena januarja letos v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, se v tem primeru odziva na razstavni prostor Galerije Vžigalica ter učinkuje kot celostna umetnina, ki gledalcu, glede na njegov položaj v prostoru, omogoča bodisi zvočno-vizualni vtis celote kot tudi posameznih modularnih objektov. Projekte vsebinsko zaobjemajo trije razstavni sklopi, ki so ločeni glede na osnovni princip "delovanja".

Eksperimentalni sistemi elektromagnetnega valovanja in prenosa podatkov se ukvarjajo z raziskovanjem vizualnih in zvočnih podob, bodisi da gre pri tem za zvočne intervencije v prostor ali za fragmentacijo medijskih slik pri prenosu podatkov.

Sklop del z naslovom Elektro-kemični sistemi temelji na prepletanju in sovplivanju električnih in kemijskih procesov, kjer električni impulzi potujejo skozi vrsto fluidnih materij, se združujejo v prostorske zvočne dražljaje ter ustvarjajo nepredvidljive učinke.

Skozi zadnji, tretji sklop Visokonapetostni eksperimentalni sistemi avtor raziskuje učinkovanje visoke napetosti, ki omogoča nastanek specifične arhitektonike signalov, katerih mapiranje, manipulacija in distribucija znotraj sistema rezultira v vidnem in slušnem polju gledalca, soočenega s projekcijami v realnem času ter njim sinhrono zvočno kuliso. Repetitivne, mutirajoče strukture avdio in video elementov sprožajo nepredvidljive učinke na različnih psihosenzoričnih nivojih gledalčevega zaznavanja.

Pri instalacijah je mogoče opaziti umetnikov specifičen odnos do tehnologije, ki jo skozi uporabo "low-tech" elementov, vizualizacijo procesov po eni strani demistificira, iz druge perspektive pa vnaša element neznanega, oz. se giblje na precepu med kontroliranimi in kaotičnimi modularnimi sistemi.

Umetnikova intermedijska praksa vpeljuje tudi koncept časa. S tem, ko sam dogodek – delovanje – postavi v muzejski prostor, njegovi objekti postanejo trajni (za čas razstave) skozi obstoj v muzejskem prostoru in hkrati zaradi tega, ker obstajajo samo skozi proces – so omejeni v času, muzejski prostor izgubi brezčasnost.

V Galeriji Vžigalica bo predstavljenih 9 projektov, ki so nastali v zadnjih 6 letih in nudijo vpogled v raziskovalno delo umetnika.

 

KOŽ ob 18:00: Občutljivost filma – Darja R. Gorup

predstavitev knjige

Darja R. Gorup je pisateljica, pesnica, psihologinja in sistemska psihoterapevtka. Konec leta 2013 je izdala pesniško zbirko Občutljivost filma.

Zbirka je nastajala postopoma, skoraj desetletje. Ima tri vsebinske sklope: Družba, Intima, Narava-DIN, ki je kratica za občutljivost filma. Od tod tudi naslov zbirke in naslovna pesem - Občutljivost filma, ki je 'vrh' njene poezije. Pesniška oblika verzov je prosta, ima poseben ritem in rimo. Pesmi bo predstavila ob spremljavi kitare.

 

Trubarjeva hiša literature ob 18:00: First reader: Slovenska ljudska pesem med tradicijo in sodobnostjo: Z izr. prof. dr. Marjetko Golež Kaučič, predstojnico Glasbenonarodopisnega inštituta na ZRC SAZU, se bomo pogovarjali o slovenskem folklorističnem izročilu.

 

Muzej sodobne umetnosti ob 19:00: arhitektura ≠ umetnost

PETRA ČEFERIN: ARHITEKTURA = ARHITEKTURA. KONSTRUIRANJE ARHITEKTURNIH VEZI

Kot izhodišče predavanja postavljam definicijo, ki na prvi pogled o arhitekturi ne pove prav nič: arhitektura = arhitektura. Moja teza je, da je prav to najbolj natančna opredelitev prakse arhitekture. Pove namreč, da je za arhitekturo konstitutivno nekaj, česar ni mogoče predikativno opredeliti, neka praznina pomena ali tudi, neki nič. Vendar nič, ki ni nekaj ničnega, saj je za arhitekturo ravno konstitutiven, ključen. Če to povem z Miesom, arhitektura je uspešna, ko se maksimalno približa temu paradoksnemu niču, ko je "beinahe Nichts". Arhitektura je zato ena tistih dejavnosti, ki jo je treba vedno znova na novo definirati in ki se vselej pojavlja le v obliki posamičnih definicij, tj. kot konkretni materialni objekti (npr. stavbe, risbe, besedila). V tem je pravzaprav arhitektura enaka umetnosti. Razlika med njima pa je v tem, da se vsaka opredeljuje na svoj, sebi lasten način. V predavanju bom skušala pokazati, kako to počne praksa arhitekture.

MILOŠ KOSEC: UPORABA DODANE VREDNOSTI. DILEME UMETNOSTI IN ARHITEKTURE V LUČI DELITVE DELA

Dileme o odnosu med arhitekturo in umetnostjo niso od nekdaj na tapeti; potreba po razčiščenju razmerij nastane istočasno z industrijsko revolucijo ter s posledično spremenjenimi produkcijskimi in potrošniškimi vzorci. Izoblikujeta se dve poti: prva išče izhodišča arhitekture v racionalizmu in funkcionalizmu strojne produkcije, druga v larpurlartističnem priseganju na avtonomijo arhitektovega ustvarjanja. V postmoderni sodobnosti pa se zdi, da je prišlo do pomiritve in celo sobivanja obeh pogledov. Omogočilo ga je spremenjeno razumevanje pojmov dodane vrednosti in kreativnosti – povsem v duhu apoteoze prostega trga, ki dopušča pluralizem še tako nasprotujočih si idej. Umetniška invencija kot presežek, "nekaj več", postane z ločljivostjo od svoje arhitekturne baze tudi samostojno tržno blago, "kreativni" arhitekt pa poceni proizvajalec te dodane vrednosti. Je umetnost v sodobnosti nujno obsojena na vlogo razvojnega oddelka kapitalizma?

PETRA ČEFERIN je arhitektka in profesorica na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kjer predava arhitekturno teorijo in kritiko sodobne arhitekture. Je avtorica knjig Constructing a Legend in Transforming Reality with Architecture: Finnish Case ter sourednica knjig Architekturni epicentri (s C. Požar, Ljubljana, 2008) in Projekt Arhitektura (z J. Bickert in C. Požar, Ljubljana 2010). Je tudi avtorica številnih kritičnih esejev in člankov na temo moderne in sodobne arhitekture, in članica uredniškega odbora knjižne zbirke Teoretska praksa arhitekture.

MILOŠ KOSEC je študij na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo zaključil leta 2013 z diplomsko nalogo Ruševina kot arhitekturni objekt, za katero je prejel študentsko Plečnikovo nagrado ter študentsko Prešernovo nagrado Fakultete za arhitekturo. Istoimenska knjiga je konec istega leta izšla pri založbi Praznine. Leta 2007 je sodeloval pri pripravi monografije o arhitektu Edvardu Ravnikarju ter pri pripravi razstave Ravnikarjevega dela v ljubljanski Jakopičevi galeriji. Ukvarja se s projektiranjem arhitekture, krajinske arhitekture in scenografije. Kot publicist s področja arhitekturne teorije in zgodovine sodeluje pri revijah Praznine in Arhitektov bilten.

Moderatorki pogovora: Maja Vardjan (Muzej za arhitekturo in oblikovanje) in Urška Jurman (Društvo Igor Zabel za kulturo in teorijo)

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: Retrospektiva: Roberto Rossellini

18:30 Retrospektiva: Roberto Rossellini

General Rovere (Il generale Della Rovere), Roberto Rossellini, Italija/Francija, 1959, 35mm, 1.66, čb, 130', svp

Film, posnet po istoimenski povesti Indra Montanellija, pripoveduje zgodbo malega, brezobzirnega, sebičnega goljufa Bertoneja (sijajno ga odigra Vittorio de Sica), ki ga Nemci med drugo svetovno vojno aretirajo in vtaknejo v vojaški zapor. V zameno za prostost Bertone pristane na umazan dogovor z Nemci. V zaporu se izdaja za slovitega partizanskega generala po imenu Fortebraccio Della Rovere. Njegova naloga je vzpostaviti stik s Fabriziom, enim od vodij odporniškega gibanja, in ga nato prijaviti nacistom. A v trenutku, ko bi moral do konca izpeljati svojo izdajalsko vlogo, se Bertone raje odloči za junaško smrt skupaj z nekaterimi obsojenimi pripadniki odporniškega gibanja.

»Da bi posnel film, se mi ni treba naslanjati na sheme oziroma veljavne navade. Pri pripravi scenarija za film General Rovere sem se na primer posvetil zarisu glavnih črt zgodbe in temeljiti predstavitvi značaja glavne osebe. Pred začetkom snemanja nimam vnaprej izpiljenih idej in prvi kader filma določi celotno stvaritev. Šele tedaj zares občutim ritem, ki mu ga moram dati in ki me vodi pri zamišljanju tisočerih stvari, ki so v filmu bistvene. Na kraj snemanja hočem priti z nekim novim občutjem. Zelo natančno se zavedam, kaj hočem povedati, a nikoli ne vem, kako bom ravnal, dokler ne začnem snemati. V vsakem svojem filmu hočem ujeti resničnost. A resničnosti ni, je vedno subjektivna. Zato je treba trenutku ukrasti občutja, čustva, ki potem ustvarijo videz resničnosti. Zaradi tega se skušam izogniti vsakršni dramatizaciji.« Roberto Rossellini

21:00 Dvojna igra (The Departed), Martin Scorsese, ZDA/Hong Kong, 2006, 35mm, 2.35, barvni, 149', sp

Zgodba o policistu pod krinko (Leonardo DiCaprio), ki rovari znotraj irske mafije, in v policijske vrste podtaknjenem kriminalcu (Matt Damon), pravem članu iste mafije. Zgodba o dvojni igri, dvojnih življenjih, etiki in morali. Oskar za najboljši prirejeni scenarij (izvirna zgodba je azijska), film in režijo.

 

Kinodvor:

16:45 Ugrabitev (Kapringen), Tobias Lindholm, Danska, 2012, DCP, 103'

Tako kot Vinterbergov Lov, pri katerem je Tobias Lindholm sodeloval kot soscenarist, je tudi Ugrabitev vrhunski psihološki triler, zgrajen na napeti in avtentični zgodbi ter prepričljivih igralskih nastopih.

18:45 Poti (Tracks), John Curran, Avstralija, 2013, DCP, 112'

Zgodba o zgodovinskem popotovanju Robyn Davidson čez avstralsko puščavo, ki je v sedemdesetih letih navduševala bralce revije National Geographic, je končno dobila svojo filmsko različico. Poti, posnete po spominih te nenavadne popotnice, so vizualno osupljiv ep, umeščen v enega najbolj divjih, neusmiljenih in najlepših kotičkov planeta, obenem pa intimna zgodba o samoodkrivanju.

21:00 Otok v Ljubljani! Osamljena žena (Charulata), Satyajit Ray, Indija, 1964, DCP, 117'

Nova restavrirana verzija! Za člane Kluba Kinodvor prost vstop!

Podobno kot v filmu Ghare Baire Satyajit Ray v Osamljeni ženi raziskuje prve pojave sodobne ženske v višjih družbenih slojih kolonialne Indije. Brez slepečih tehnik in z minimalnimi dialogi razkriva najintimnejša čustva in misli svojih likov. V filmu slišimo premalo cenjeno glasbo, ki jo je spisal režiser sam.

Mala dvorana ob 18:45 in 21:15:

Abeceda (Alphabet), Erwin Wagenhofer, Avstrija / Nemčija, 2013, DCP, 113'

Analiza in obsodba tekmovalno naravnanega sodobnega izobraževalnega sistema ter poziv k izobraževanju, ki bi temeljilo na človeški domišljiji in ustvarjalnosti.

 

Kino Komuna:

17:00 Grace Monaška, biografska drama, Olivier Dahan, Francija, ZDA, Belgija, Italij, 2014, 103'

19:00 Grace Monaška, biografska drama, Olivier Dahan, Francija, ZDA, Belgija, Italij, 2014, 103'

21:00 Sivolasi žigolo, komedija, John Turturro, ZDA, 2013, 90'