Cankarjev dom ob 18:00: Richard Wagner: Valkira

Dirigent: Valerij Gergijev

Zasedba:

Siegmund: Avgust Amonov

Hunding: Pavel Šmulevič

Wotan: Taras Štonda

Sieglinde: Mlada Hudolej

Brünnhilde: Olga Savova

Fricka: Jekaterina Semenčuk

Gerhilde: Žanna Dombrovskaja

Ortlinde: Irina Vasiljeva

Waltraute: Nataljia Jevstafijeva

Schwetleite: Ljudmila Kanunnikova

Helmwige: Tatjana Kavcova

Siegrune: Jekaterina Sergejeva

Grimgerde: Jelena Vitman

Rossweisse: Julia Matočkina

Mariinsko gledališče iz Sankt PeterburgaMariinsko gledališče iz Sankt PeterburgaLetos se ponovno veselimo gostovanja karizmatičnega dirigenta Valerija Gergijeva, ki bo z Mariinskim gledališčem iz Sankt Peterburga na velikem odru Cankarjevega doma izvedel dve operni deli Richarda Wagnerja. Ljubljana Festival bo tako skupaj z umetniki in hvaležno publiko kar najžlahtneje počastil 200. obletnico rojstva velikega nemškega opernega dramatika. Maestro Gergijev je med najzanimivejšimi svoje generacije. Rojen je bil leta 1953 v Moskvi, s triindvajsetimi pa je zmagal na prestižnem tekmovanju Herbert von Karajan v Berlinu, s čimer so se mu odprla vrata k vsem najboljšim svetovnim orkestrom. Bil je šef dirigent v Rotterdamu, 2005. je bil imenovan za šefa dirigenta Londonskega simfoničnega orkestra. Leta 1988 je postal glavni dirigent in umetniški vodja Mariinskega gledališča in leta 2003 se je odločil, da bo s tem ansamblom izvedel celotni Wagnerjev Nibelunški prstan. Richard Wagner je živel v Švici, ko se je začel ukvarjati z novimi idejami o gledališču in glasbi. Zapisoval jih je v zanimivih spisih, obenem pa je začel pisati libreto za tetralogijo Nibelunški prstan. Prvi obrisi so začeli nastajati že okrog leta 1848 v Dresdnu, besedilo je bilo dokončano štiri leta pozneje. Nato se je glasbeni velikan lotil komponiranja. Najprej je 1854. nastalo Rensko zlato, dve leti pozneje pa še Valkira. Vsebina tetralogije je germanska mitologija. "Po Wagnerjevem naziranju predstavlja mit v preprosti in zgoščeni obliki medsebojno delovanje večnih sil, ki vplivajo na odnos ljudi do božanstva in narave in na njihove medsebojne odnose v družbi, torej na večna religiozna, družbena in gospodarska vprašanja. Ta vprašanja so v mitu prikazana s simboli, ki so predmeti ali osebe. S tetralogijo Nibelunški prstan je Wagner dokončno prešel na področje novoromantične glasbene drame." (Jože Sivec)

 

Etno Klub ZLATI ZOB ob 20:30: Binho Carvalho de Cerqueira (vokal, kitara) & Goran Moskovski (tolkala)

Musica Popular Brasileira

koncert BRAZIL SAMBA BOSSA NOVA v dnevni sobi Etno Kluba Zlati Zob za 50 sladokuscev

Glavni poudarek glasbe dueta Binho Carvalho de Cerqueira & Goran Moskovski je na značilnih, energičnih brazilskih samba ritmih, ki se spogledujejo z reggae, rock ter pop glasbo. Skratka prava "Musica Popular Brasileira", ki vas ne bo pustila ravnodušne.



BINHO CARVALHO; vokalist in kitarist, ki prinaša avtorsko ter tradicionalno glasbo (mešanico tradicionalne samba-baiao in samba-duro glasbe) iz rodne brazilske province Bahia, živi in ustvarja v Italiji.

GORAN MOSKOVSKI; mojster perkusij je učitelj tolkal, ki sodeluje z Big Band RTV Slovenija, Šukar, Magnifico, Alenka Godec, Oto Pestner, Nuša Derenda, Darja Švajger, Neisha, Amala in Esma Redžepova, Danilo Kocijančič, Tinkara Kovač, Nina Pušlar, Janez Bončina Benč, Slavko Ivančič, Dej š en litro, Jan Plestenjak, Eva Hren,…

Nastopajoča umetnika se nagradi s PRISPEVKI V KLOBUK

Hostel Celica ob 21:00: Sozvočja sveta: Trio New Hopes

Trio izvaja avtorske jazz skladbe izpod peresa umetniškega vodje g. Ladislava Rebreka, kot so: H.H, Steps, Crossing, Jaco Speaks in priredbe jazzovskih skladb kot so Tricotism, All Blues, Cantaloupe Island in One note samba.

Trio proslavlja svojo 10-letnico.Ladislav Rebrek je igral v Big Bandu Rtv Lj pod vodstvom Jožeta Privška. Po upokojitvi je postal član Greentown jazz banda, kjer igra že 15 let. Ladislav Rebrek deluje tudi kot pedagog, njegova knjiga The Big Funk Text Book je postal iskan priročnik vse bolj popularne tehnike slapanja med mladimi glasbeniki. Čeprav gre pri triu New hopes za avtorski klasični jazz, je Ladislav Rebrek znan po svojih etničnih vplivih na ploščah kot so Orient Express, pa tudi vplivih New Agea.

Teater, razstave, predavanja....:

Knjižnica Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, Trnovski pristan 2 ob 17:00: Gentrifikacija in apartheid - Težavna kombinacija

Urbanistični inštitut Republike Slovenije vabi na predavanje Nica Kotzeja, predavatelja urbane geografije na oddelku za geografijo, okoljsko upravljanje in energetiko Univerze v Johannesburgu v Južnoafriški republiki

Apartheidski zakoni v Južnoafriški republiki so močno vplivali na prebivalstvo, saj so življenjski prostor dodeljevali glede na raso. Bo-Kaap, staro delavsko sosesko v ožjem središču Cape Towna, pa so ti zakoni pravzaprav zaščitili. V 30. letih 20. stoletja je bil to prenaseljen in zanemarjen slum, v katerem so prevladovale propadajoče hiše. Leta 1941 so lokalne oblasti tam razlastile že približno 150 stanovanj v sklopu programa celostne prenove tega območja. Leta 1957, v času apartheida, je bilo območje razglašeno za "območje malajske skupine" in od leta 1962 so lahko imeli tam v lasti nepremičnine samo izbrani Malajci. Danes je soseska s slikovitimi hišami in enajstimi mošejami del kulturne dediščine Cape Towna in pomembna turistična znamenitost. Cene nepremičnin so skokovito narasle, čeprav so še vedno razmeroma nizke. Število prodanih nepremičnin prav tako narašča in zato se lokalne oblasti in predvsem muslimanski prebivalci nenehno borijo za ohranitev kulturne identitete soseske. Predavatelj bo bo predstavil vpliv apartheida na razvoj južnoafriških mest (s posebnim poudarkom na Cape Townu), družbo, lastništvo stanovanj, urbano prenovo in gentrifikacijo.

Narodni muzej Slovenije – Metelkova ob 18:00: Predavanje iz cikla "Prvi torek v mesecu": Zaton plemstva v habsburški monarhiji

19. stoletje in začetek 20. stoletja predstavljata zadnjo fazo razvoja plemstva v slovenskem oziroma širšem prostoru Habsburške monarhije. Čeprav gre za kontinuiran proces, ki mu lahko sledimo od frankovske dobe dalje, pa ima obravnavano obdobje svoje specifičen značilnosti.

Zlasti čas po letu 1848 predstavlja zaton plemstva kot vodilne družbene skupine, saj je plemiškemu sloju po odpravi fevdalnih odnosov ostalo le malo nekdanjih privilegijev. Proces izginjanja plemstva se je formalno končal leta 1918 oz. 1919, vse do konca pa so plemiči kot posebna družbena skupina ohranili nekaj značilnosti, povezanih s svetom srednjeveškega viteštva. Predavanje bo prikazalo te značilnosti, hkrati pa osvetlilo še nekaj drugih segmentov plemiške družbe v zadnjem obdobju njenega obstoja ter ob tem opozorilo na stereotipe in napačne predstave, ki jih imam Slovenci o plemstvu na splošno.

Dr. Miha Preinfalk je kot višji znanstveni sodelavec zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU in kot docent na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Glavna tema njegovega raziskovanja je plemstvo v nekdanji habsburški monarhiji, predvsem na območju današnje Slovenije. Pri svojem raziskovanju se posveča predvsem t.i. pomožnim zgodovinskim vedam, genealogiji, heraldiki in diplomatiki. Od leta 2005 je tudi odgovorni urednik Kronike, časopisa za slovensko krajevno zgodovino.

Hiša sanjajočih knjig, Trubarjeva 29 ob 18:00: Festival Sanje: Kavarna poezije

Eksperimentalno-literarna pokuševalnica poezije Inštituta IRIU na Festivalu Sanje 2013.

Pot po Trubarjevi ulici v središču Ljubljane vam bo tudi letos na Festivalu Sanje prestregla Kavarna poezije. Meni bo med 18. in 22. uro nudil pestro izbiro Čaš vzdušja, Kup širnega sveta, Skodelic mestnega vrveža, Kozarčkov temne svetlobe in drugih.

S pritiskom na namizni zvonec vam bo t. i. natakarica poezije, igralka Lidija Sušnik, postregla s svežo interpretacijo pesmi uveljavljenih in perspektivnih slovenskih avtorjev in avtoric: Anje Cimerman, Mitja Draba, Lidije Dimkovske, Klemna Godca, Aljaža Koprivnikarja, Roberta Kureta, Marte Markoska, Aleša Mustra, Petra Semoliča in Glorjane Veber, avtorice projekta z Inštituta IRIU. Za pesniško-kavarniško scenografijo bosta poskrbeli Katarina Riznar in Maša Tratnik.

Avtor dogodka: Inštitut IRIU

Produkcija: Festival Sanje in Inštitut IRIU

Jalla Jalla ob 20:00: Otvoritev razstave plakatov "Luč in zvok", avtor: Samo Ljubišič

Festival Ex ponto:

Center kulture Španski borci ob 20:00: Aristofan, Lizistrata

Kosovsko narodno gledališče je enega najbolj prepoznavnih in skozi zgodovino odmevnih antičnih dramskih del priredilo v politično satiro in ga umestilo v sedanji čas in prostor, v katerem ustvarjajo. Njihova Lizistrata je poziv k miru, je protest žensk proti vojnam, zlu in zmedi, ki jih povzročajo moški, in je tudi neke vrste antični Seks v mestu.

Lizistrata je ena redkih ohranjenih komedij najznamenitejšega predstavnika t. i. stare komedije, Aristofana, ki je živel pred 2500 leti. Ta najbolj duhovit starogrški komediograf je bil že v antiki priljubljen zaradi svoje izjemne domišljije, bujnega in razigranega jezika ter briljantne satire na družbeno, intelektualno in politično življenje tedanjih Aten. Glavna junakinja Lizistrata si zada izredno nalogo – končati peloponeške vojne. Prva komična herojinja v zgodovini gledališča nagovori ženske iz različnih starogrških mestnih držav, naj zavračajo spolne odnose s svojimi ljubimci in možmi, ki se vojskujejo, vse dokler jih s tem ne prisilijo, da se med seboj pomirijo. Ta strategija zaneti veliko bitko med spoloma. Delo je poznano po tem, da je že zelo zgodaj izpostavljalo seksualne odnose v moško dominirani družbi. Moderne adaptacije Lizistrate, kakor tudi adaptacija Elmaze Nure, so pogosto pacifistične ali feministične, kar prvotna verzija ni bila.

Gledališče Glej ob 19:30: E. Bond, Eksistenca

Eksistenca skozi dramo dveh ljudi prikaže apokaliptično podobo družbe 21. stoletja. Njen pisec Edward Bond velja za enega največjih še živečih dramatikov in nadvse kontroverznega avtorja, ki v svojih dramah pogosto prikazuje nasilje in radikalen pogled na moderno gledališče, dramsko teorijo in družbo nasploh. Radmila Vojvodić je prejela posebno nagrado za izvirno režijsko branje tega dela na letošnjem Mednarodnem festivalu majhnih gledaliških oblik v Vratsi v Bolgariji. Tekst je prikazala kot veliko generalizacijo, absolutno človeško situacijo in čisto scensko poezijo. V izoliranem svetu, zreduciranem do absurda, obsedenim z zunanjostjo in materialnim, in svetu izgubljene humanosti je ta dramska zgodba klic k vrnitvi v lastno notranjost. Eksistenca je surova predstava – eksplicitno obračuna s civilizacijo, ki jo vidi kot absurden zverinjak in divji ring, v katerem se brezsrčno borijo najmračnejše plati človeške narave. Drama se odvija med dvema likoma, Iksom in Tomom, agresorjem in žrtvijo. Predstava brezobzirno napada gledalca, mu ne da miru in ga neprestano spodbuja k razmišljanju o kreaciji in destrukciji, Erosu in Tanatosu, nedolžnosti in izprijenosti.

Vse predstave letošnjega EX PONTA imajo nadnapise v angleščini.

 

Kino kino kino!!!

Kinoteka: Nov nakup Slovenske kinoteke

19:00 Za boljši jutri (Make Way For Tomorrow), Leo McCarey, ZDA, 1937, 35mm, 1.37, čb, 94', svp

21:00 Veter (The Wind), Victor Sjöström, ZDA, 1928, 35mm, 1.33, čb, 71' (24fps), svp, nemi (s posneto glasbeno spremljavo)

Kinodvor:

16:45 Moje življenje z Liberacejem (Behind the Candelabra), Steven Soderbergh, ZDA, 2013, DCP, 118'

Pred Elvisom Presleyjem, pred Eltonom Johnom, Madonno in Lady Gaga je bil Liberace: virtuozni pianist, veliki zabavljač ter ekstravagantni odrski in televizijski zvezdnik. Film, ki ga je režiser Steven Soderbergh razglasil za svojega zadnjega, je bil na letošnjem festivalu v Cannesu sprejet z velikim navdušenjem, kopico pohval pa sta požela tudi igralca Michael Douglas in Matt Damon.

19:00 Pred polnočjo (Before Midnight), Richard Linklater, ZDA, 2013, DCP, 109'

Skoraj dvajset let po tistem, ko sta s filmom Pred zoro prvič osvojila srca gledalcev, in desetletje po njunem grenko-sladkem ponovnem srečanju v filmu Pred sončnim zahodom se znova pridružimo Jesseju in Céline, zdaj paru pri štiridesetih na družinskih počitnicah v Grčiji. Nestrpno pričakovano tretje poglavje ene največjih ljubezenskih zgodb ameriškega neodvisnega filma.

21:00 Premiera! V hiši (Dans la maison), François Ozon, Francija, 2012, DCP, 105'

Francoski mojster satire François Ozon (Gospodinja, 8 žensk) je s pomočjo briljantne igralske ekipe zasnoval duhovit, igriv in napet film o čarih in skušnjavah pripovedovanja zgodb. Zanj je prejel najvišje priznanje v San Sebastiánu in nagrado FIPRESCI v Torontu.

Kino Komuna:

18:15 Ognjeni obroč (Pacific Rim), akcijski domišljijski spektakel, Guillermo del Toro, ZDA, 2013, 131'

20:45 Očiščenje (The Purge), triler / drama, James DeMonaco, ZDA, Francija, 2013, 85'