Metelkova mesto:

A-Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
Tokrat bo direktno akcijo na vaše brbončice izvedla ekipa Chef Bridges and his Fridges.

Jalla Jalla ob 20:00: Tokrat se bosta v Jalli ustavila dva otoška HC benda, Blackart in Blow Goat, ki bosta malo popestrila začetek študijskega leta!

Menza pri koritu ob 22:00: Ankylym (Rusija). Jazz-noise-core.
Bend je nastal leta 1997 v St. Peterburgu in je sprva igral art-punk z dodatki etna. Leta 2004 je svojo glasbeno usmeritev spremenil in se začel posvečati akustični in eksperimentalni glasbi z uporabo tradicionalnih ruskih instrumentov - balalajke in ruske gumbne harmonike bajan -, ki ju združuje s punk, hardcorovskimi in metalskimi prijemi. Nove komade so označili za “folk-slaughter” in “art-chaos folk”.
Vstopnina: 5 €.

Glasba Izven:

Klub CD ob 20:00: Tjaša Fabjančič Trio: Pripovedi
Tjaša Fabjančič, glas, kompozicija, kalimba, log drum;
Borut Mori, harmonika;
Robert Jukič, kontrabas; gosta:
Michael Lagger, klavir;
Patrick Dunst, sopranski saksofon, flavta
Poetične, tragične in na trenutek tudi bizarne zgodbe pevke in skladateljice Tjaše Fabjančič samosvoje in prepoznavno zazvenijo v osvežilnem koktajlu šansona, ljudske glasbe, glasb sveta, slovenske popevke in izmišljenih tradicij. Potovanje skozi domišljijske svetove od fada do Tori Amos, od Indije do slovanske otožnosti in temperamenta.

Ringlšpil Bar ob 21:00: Jam Session - Live Music

Teater, razstave, predavanja....:

Mini teater ob 17:00: Frane Milčinski – Ježek: Zvezdica Zaspanka
Ena najbolj priljubljenih slovenskih pravljic, kultna in nepozabna Ježkova pravljica za otroke vseh starosti.
Režija: Robert Waltl
Adaptacija besedila in dramaturgija: Zala Dobovšek
Asistent režije in svetovalec za animacijo: Brane Vižintin
Likovna zasnova: Robert Smolik
Oblikovanje zvoka in glasbe: Miha Ciglar
Igrajo: Nina Ivanišin/Maruša Majer, Tadej Pišek in Igor Štamulak
Glasba v živo: Miha Ciglar
Vodja tehnikov: Tilen Vipotnik
Tehniki: Anže Kreč, David Cerar in Ivan Waltl
Lutkovna predstava za otroke, starejše od 3 let.
V/3+, OŠ/1, 2, 3
Trajanje predetsve: 45 min
Premiera: November 2012
O PREDSTAVI
Je zvezda na nebu, ki uspava otroke, vodi mornarje po morju in pomaga pesniku najti pravilne rime. Ima dolge zlate lase in kličejo jo Zaspanka. Toda ker pogosto zaspi in v službo zamuja, na Zemlji povzroča zmedo. Otroci jokajo, mornarji ne najdejo poti, pesnik pa ne rime na besedo lonec.
Zato jo za kazen Mesec pošlje na Zemljo in na nebo se lahko vrne šele, ko dokaže, da je dovolj pametna. Ko jo komet Repatec pripelje na Zemljo, se zvezdica Zaspanka znajde sama med neznanimi ljudmi. Pot jo vodi čez semenj in mesto, kjer se potika tudi razbojnik Ceferin. Ko slednji izve, da ima deklica zlate lase, se želi bogastva njenih zlatih las čim prej polastiti. A zaradi nedolžne dobrote Zvezdice Zaspanke tudi groznemu razbojniku Ceferinu namesto kamna začne biti srce, komet Repatec pa Zvezdico Zaspanko odpelje nazaj na nebo.
Koprodukcija: Mini teater, Kulturni dom Slovenj Gradec in Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture.

Slovensko mladinsko gledališče ob 18:00: LUNA NA CESTI (Poetična klovnovska predstava)_ v sklopu festivala Klovnbuf
Zavod Bufeto in Slovensko mladinsko gledališče vabita vse otroke in njihove starše na ogled nepozabne predstave o klovnu...
Luna na cesti je nostalgična predstava o pozabljenem klovnu, ki se ponoči sprehaja po praznih mestnih ulicah. Ljudje so na klovne, na smeh in na veselje že zdavnaj pozabili. Ker nima več dela, se klovn lačen potika naokrog in po smetnjakih brska za hrano. V zapuščeni ulici opazi zbledel in raztrgan plakat, ki ga spomni na nekdanji blišč cirkusa, v katerem je nastopal. Izza oblaka se prikotali luna ...
Zamisel in izvedba: Ravil Sultanov in Nataša Sultanova
Režija: Ivan Peternelj

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 19:30: Bila sva mlada oba

Mestni muzej Ljubljana: Ljudje z Ljubljanskega barja
Ljubljansko barje je zaradi ohranjene narave in mozaične kulturne krajine zavarovano kot krajinski park. V sedmih občinah živi 12 tisoč prebivalcev, katerih življenja so še vedno tesno povezana z barjansko ravnico in tamkajšnjimi tradicijami.
Še bolj tradicionalno pa je bilo bivanje na Ljubljanskem barju v desetletjih pred drugo svetovno vojno. O tem pričajo zanimive fotografije, ki so jih med domačini zbrali sodelavci Krajinskega parka Ljubljansko barje. Izbor črno-belih fotografij z razstave vas bo popeljal skozi življenja Morostarjev, Ižancev, Sukarjev in Coklarjev…
Odkrili boste, kako je človek na barjanski ravnici živel nekoč. To je v času, ko so bili čolni še pomembno prevozno sredstvo po Ljubljanici in ko so šoto kopali in jarke izsuševali na roko.
V Mestnem muzeju Ljubljana med 1. 10. in 27. 10. 2013, kasneje pa še v drugih barjanskih občinah.

Stekleni atrij, Mestna hiša ob 19:00: Otvoritev rasztave Diktator na pladnju, Christopha Steidla Porente
Christoph Steidl Porenta, zlatar in srebrokovač, reflektira v skulpturah iz srebra, zlata in dragih kamnov dogajanje današnjega časa.
Močne umetniške skulpture, iz katerih odseva odpor proti zlorabi oblasti, preganjanju nedolžnih,
poveličevanju dvoličnih junakov in še marsičemu, presenečajo in nagovarjajo k razmisleku.
Christoph Steidl Porenta se izraža z zelo nekonvencionalni materiali: žlahtnimi kovinami in dragimi kamni v
kontrastu z grobimi organskimi strukturami.

Modrijanova knjigarnaob 18:00: Je čas za nov prevod? – Ob mednarodnem dnevu prevajalcev o vnovičnem prevajanju klasičnih in "kultnih" knjig
Srečanje s književnimi prevajalci ob svetovnem dnevu prevajalcev. Pogovor o vnovičnem prevajanju literarnih del, kot so Tujec, Ljubimec lady Chatterley, Bratje Karamazovi, Idiot, Metamorfoze ...
Tudi letos bomo enega od pogovorov v okviru Knjigokupa priredili v počastitev mednarodnega dneva prevajalcev. 30. septembra leta 419 ali 420 je umrl Sofronij Evzebij Hieronim, znan kot sveti Hieronim, prevajalec Svetega pisma v latinščino, in tako je Mednarodna zveza prevajalcev (Fédération Internationale des Traducteurs, FIT), ki letos praznuje 60 let, leta 1991 ta dan posvetila prevajalcem. Tema, ki jo je FIT izbrala za leto 2013, je "Onkraj jezikovnih pregrad – Združeni svet" (Beyond Linguistic Barriers – A United World).
Vendar v Modrijanovi knjigarni ne bomo govorili o premoščanju jezikovnih meja, temveč bomo skušali osvetliti vprašanje, zakaj so pri nas novi prevodi klasičnih ali "kultnih" del tako strašno redki.
Modern Library je znamenita ameriška založniška hiša, ki mdr. slovi po seznamih Top 100. Najbolj znana je lestvica najboljših romanov 20. stoletja, napisanih v angleščini, ki jo je leta 1999 sestavil odbor uglednih urednikov in pisateljev, kot so na primer A. S. Byatt (Žvižgavke), William Styron (Sophiejina odločitev, Izpovedi Nata Turnerja) in Gore Vidal (Myra Breckinridge). Na 9. mestu te lestvice so Sinovi in ljubimci angleškega pisatelja D. H. Lawrencea iz leta 1913, na 17. mestu pa prvenec Američanke Carson McCullers Srce je samoten lovec iz leta 1940. Lestvica kakopak sestoji iz naslovov oziroma avtorjev, ki jih poznamo vsi, ki smo v svetovni književnosti vsaj povprečno razgledani, kar seveda še ne pomeni, da smo romane tudi prebrali. Mnogi izmed njih so prevedeni v slovenščino. Sinovi in ljubimci so bili v slovenščini prvič izdani davnega leta 1934 in nato še najmanj dvakrat ponatisnjeni, roman Srce je samoten lovec pa je izšel le enkrat, leta 1963, v splošnih knjižnicah pa je na voljo okoli 50 izvodov. Ali sta romana "zrela" za nov prevod ali bi bilo celo bolje, ko bi bila takrat spregledana in bi ju prevedli danes?
Slovenski književni prevajalci so najbrž zmožni našteti še na desetine knjig, ki bi jih marsikdo rad vzel v roke, ko bi obstajali v novejšem prevodu. Pa bi jih res? Državna predmetna komisija za slovenščino je za šolski esej pri pisnem delu izpita splošne mature iz slovenščine 2014 razpisala Shakespearovo dramo Hamlet, a dijaki jo bodo najverjetneje brali v prevodu Otona Župančiča (1928), saj je bil letos prav ta ponatisnjen posebej za maturante, čeprav je na voljo mnogo sodobnejši in mlademu bralcu mnogo bližji prevod Milana Jesiha.
Pri nas je vsak nov prevod klasičnega oziroma "kultnega" dela velik dogodek, če ni ravno povezan z maturo oziroma priložnostjo, da se ga proda v več tisoč izvodih (kar ni vedno slabo – danes ne Gogoljevega Revizorja ne Ibsenovih Stebrov družbe ne bi imeli v sodobnejših prevodih, ko ne bi bili drami izbrani za maturitetno branje). In če hočemo našteti take izide v zadnjem desetletju, najbrž sploh ne potrebujemo prstov obeh rok. Camusev Tujec (2012, S. Koncut), Bratje Karamazovi Dostojevskega (2010, B. Kraševec), Ljubimec lady Chatterley D. H. Lawrencea (2009, U. Kalčič), Plavtova Dvojčka (2009, J. Ivanc); napovedan je tudi nov prevod Idiota Dostojevskega (D. Bajt). Še redkejši so novi prevodi stvarnih knjig: lani, denimo, je izšel nov prevod prvega dela Marxovega Kapitala (Kritika politične ekonomije; 2012, M. Dobnikar).
Kaj je najpogostejši razlog za nov prevod in kaj najpogostejša ovira? Ali se prevajalec med prevajanjem takega dela "posvetuje" s starejšim prevodom? Kaj so glavne hibe prevodov, ki so nastajali, denimo, pred 50 in več leti, in kakšni so razlogi zanje? Ali se kdaj pripeti, da se prevajalec navduši za kak prevod, a mu navdušenje uplahne tisti hip, ko ugotovi, da je bilo delo že prevedeno? Kako o prednostih in potrebnosti novih prevodov prepričati tiste, ki odločajo o branju v šolah? Kako je z vnovičnim prevajanjem otroških in mladinskih del in kako z novimi prevodi stvarne literature?
Prevajalcev, ki so dobili priložnost za izkušnjo vnovičnega prevajanja, ni veliko, zato pri izbiri sogovornikov ni bilo dileme. Suzana Koncut prevaja iz francoščine in je na novo prevedla Flaubertovo Gospo Bovary – za prevod je prejela Sovretovo nagrado – ter Camusevega Tujca, Borut Kraševec pa je rusist in prevajalec obsežnega romana Bratje Karamazovi ter Gogoljevega Revizorja. Dr. Nada Grošelj, ki bo vodila pogovor, je klasična filologinja in prevajalka iz latinščine, grščine, angleščine in švedščine.
Sogovorniki imajo torej dovolj izkušenj in so odlični poznavalci svetovne književnosti, zato bodo bržkone brez težav našteli knjige, ki bi jih bilo treba nujno prevesti na novo, morda pa nam bodo tudi zaupali, katero izmed klasičnih ali "kultnih del", ki je že prevedeno, bi srčno radi prevedli na novo. Vprašali se bomo tudi, ali so naši literarni kritiki zmožni ovrednotiti nov prevod in sporočiti bralcem, da je vreden branja kljub temu, da imajo v knjižni omari tudi starega, in kako je mogoče, da ocenjevalec takega dela "pozabi" navesti prevajalčevo ime. Našteli bomo nekaj kultnih del, ki so jih prevajalci in založniki odkrili šele pred kratkim, in si skušali predstavljati, kakšna bi bila danes njihova usoda, če bi bila prevedena že pred 50 ali 60 leti.
Pogovor pripravljamo v sodelovanju z Društvom slovenskih književnih prevajalcev.

Narodni muzej Slovenije ob 18:00: Predavanje iz cikla "Prvi torek v mesecu": Kulinarika pri Slovencih v 15. stoletju. Po zapisih dobrojedca Paula Santonina
Santonino je v letih 1485 do 1487 na treh potovanjih spremljal patriarhovega generalnega vikarja, škofa Petra Carlija po od Turkov opustošenih pokrajinah Dravske doline, Zilje in Južne Štajerske in nam popisal življenje, jedilne navade in jedi plemičev po gradovih, prehrano po župniščih in samostanih, in tudi kako in kaj so jedli pri bogatih meščanih in vaških gostilnah ob koncu srednjega veka.
Živel je verjetno med leti 1445 in 1510. Njegova naloga je bila, da bi verno dokumentiral vso vizitacijo in škofove posvetitve cerkva,ki so jih oskrunili Turki, ob tem pa je,ker je bil tudi strasten dobrojedec, verno zapisoval jedi s katerimi so jih gostili pa tudi jedilne navade. Zato so njegovi potopisi svojevrsten dokument zgodovinskih, kulturnozgodovinskih ,kulinaričnih in tudi etnoloških značilnosti tiste dobe pri nas. Ob tem bo predavatelj s konkretnimi primeri dokumentiral kako so bili škof in njegovo spremstvo največkrat postreženi prav po grofovsko.
Dr. Boris Kuhar je etnolog, publicist . Bil direktor Slovenskega etnografskega muzeja 1962 do 87. Preučuje neevropske kulture,posebej afriške, slovensko podeželsko kulturo, šege, prehrano v Sloveniji nekoč in danes. Doslej napisal 20 knjig, večinoma o zgodovinski in tradicionalni kuhi na Slovenskem: je tudi avtor številnih znanstvenih in poljudnoznanstvenih razprav in več kot 2000 člankov v domačih in tujih časnikih in revijah.

Kino Šiška ob 20:00: comiXconnection – strip, bandă desenată, k.preg.ny, стрип
Kaj dobimo, če superženska Pohotna Lezbača sreča depresivno mačko Zorko, zlovešče vrane ogrožajo gumijasto račko, klatež Mita Kombajn kot začaran posluša Partizanske zgodbe Momirke, superjunaka Sivkamoža pa tlačijo nočne more? Dobimo potujočo razstavo stripa comiXconnection! Tako kot imena za stripovski medij se razlikujejo tudi njegove pojavne oblike na Hrvaškem, vSloveniji, Romuniji, Madžarski in Srbiji. Zgodovina njihovega nastanka neposredno odseva politično zgodovino posamezne države in odprtost njene družbe do te umetniške in komunikacijske oblike, zato se od države do države razlikuje tudi odnos med mainstream in alternativno stripovsko produkcijo. Razstava comiXconnection predstavlja neodvisni strip omenjenih petih držav in usmerja pozornost na razlike in mogoče povezave med njimi.
Kustos: Dr. Beate Wild, Muzej evropskih kultur, Odsek za vzhodno in jugovzhodno Evropo iz Berlina (Ostmittel- und Südosteuropa am Museum Europäischer Kulturen, Berlin).
Koordinatorji: Arinda Crăciun, Matija Drozdek, Anna Gabai, Aljaž Kovač, Szilvia Kovács, Manca Grgić Renko, Jelena Vukmanović
Umetniki: Žiga Aljaž, Ivana Armanini, Kaja Avberšek, András Baranyai, Linda Barkasz, Matjaž Bertoncelj, Primož Bertoncelj, Matei Branea, Nina Bunjevac, Andreea Chirică, Alexandru Ciubotariu, Dániel Csordás, Cristian Dârstar, Marko Dješka, Dušan Durman, Miklós Felvidéki, Zoltán Fritz, Alexandra Gavrilă, Balázs Gróf, Ana Maria Guguian, Igor Hofbauer, Ciril Horjak, Irlo, Dunja Janković, Helena Janecić, Irena Jukić-Pranjić, Jakob Klemenčič, Matej Kocjan, David Krančan, Miran Križanić, Mátyás Lanczinger, Tomaž Lavrič, Miroslav Lazendić – dr Gnoj, Oana Lohan, Izar Lunaček, Vladan Nikolić, Neuro & Mucs, Aleksandar Opačić, Vladimir Palibrk, Vuk Palibrk, Vuk Palibrk, Damir Pavić-Septik, Mircea Pop, Radovan Raša Popović, Vančo Rebac, Iztok Sitar, Veronica Solomon, Boris Stanić, Attila Stark, Damir Steinfl, Ileana Surducan, Maria Surducan, Nicolae Timotei Drob, Sorina Vazelina, Maja Veselinović, Zsolt Vidák, Wostok, Aleksandar Zograf, Miro Župa
Organizacija:
Muzej evropskih kultur, Odsek za vzhodno in jugovzhodno Evropo (Berlin) in Kino Šiška

Trubarjeva hiša literature ob 19:00: Pogovor ob knjigi: Upor: arabska pomlad in evropska jesen – avtorja Boštjan Videmšek in Jure Eržen sta vse od leta 2000 nerazdružljiva reporterska dvojica; njuna nova knjiga nas na južni strani Sredozemlja popelje skozi arabske pomladi s poročilom priče revolucije v Egiptu, z mednarodnim vojaškim posredovanjem v Libiji ter krvavo državljansko vojno v Siriji, na severni strani Sredozemlja pa nas z veliko igro mednarodnih finančnih institucij, drvenjem Grčije v tretji svet ter potopom Španije in Cipra pripelje do konca Evrope, kot smo jo poznali; pogovor z obema avtorjema knjige bo povezoval novinar Andrej Miholič.

Kino kino kino!!!

Kinoteka:
18:30 Film in arhitektura/Kino-uho
Metropolis, Fritz Lang, Nemčija, 1926, 35mm, 1.33, čb, 115' (22fps), svp
V bližnji prihodnosti vladajoči razred bogatih živi v luksuznih stolpnicah visoko pod nebom, mase zasužnjenih delavcev pa globoko pod zemljo garajo in ohranjajo metropolo pri življenju. Glavni junak, sin okrutnega vladarja, nekega dne spozna lepo delavko, ki mu odpre razvajene oči. Ogorčen nad socialnimi krivicami začne svoj humanitarni boj, ki se prek rušilnega delavskega upora bibličnih razsežnosti izteče v socialni reformi. Klasika.
V sodelovanju z Odprtimi hišami Slovenije.
Glasbena spremljava v živo: Eduardo Raon (električna harfa).
21:00 Retrospektiva: Joe Dante
Gremlini (Gremlins), Joe Dante, ZDA, 1984, 35mm, 1.85, barvni, 106', sp
Deček iz majhnega ameriškega mesteca za božično darilo dobi nenavadno zverinico kitajskega porekla, s katero je, po besedah prodajalca, potrebno ravnati nadvse previdno in se držati treh železnih pravil: zverinica ne sme biti izpostavljena dnevni svetlobi, nikoli se ne sme zmočiti, predvsem pa jo je prepovedano hraniti po polnoči. Deček seveda nemudoma prekrši vsa tri pravila in ljubki kosmatinček spočne vojsko pošastnih bratrancev, ki krene na pohod kaosa in destrukcije. Kultna komična grozljivka, ki jo je Dante posnel na povabilo Stevena Spielberga, je avtorja hipoma izstrelila v prvo hollywoodsko ligo, obenem pa začrtala jasno ločnico med mentorjem in varovancem. Kjer filmi prvega, Spielberga, dosledno slavijo tradicijo, družino, potrošniško družbo in ameriški način življenja na splošno, anarhični Dante omenjene vrednote cefra na kosce in se jim posmehuje, še najbolj eksplicitno prav z Gremlini.
Projekciji sledi pogovor z avtorjem.

Kinodvor:
16:45 Hannah Arendt, Margarethe von Trotta, Nemčija/Luksemburg/Francija, 2012, DCP, 113'
Margarethe von Trotta spremlja ključno poglavje v življenju filozofinje in politične teoretičarke Hannah Arendt. Poročanje s sojenja vojnemu zločincu Adolfu Eichmannu je nemško-židovsko izseljenko pripeljalo do znamenitega koncepta 'banalnosti zla'.
19:00 V hiši (Dans la maison), François Ozon, Francija, 2012, DCP, 105'
Francoski mojster satire François Ozon (Gospodinja, 8 žensk) je s pomočjo briljantne igralske ekipe zasnoval duhovit, igriv in napet film o čarih in skušnjavah pripovedovanja zgodb. Zanj je prejel najvišje priznanje v San Sebastiánu in nagrado FIPRESCI v Torontu.
21:00 Hannah Arendt, Margarethe von Trotta, Nemčija/Luksemburg/Francija, 2012, DCP, 113'
Mala dvorana ob 18:30:
Več kot med (More Than Honey), Markus Imhoof, Švica/Nemčija/Avstrija, 2012, DCP, 91'
Več kot med je pretanjen in s srcem narejen dokumentarec o globalni čebelji krizi, ki se ponaša z nekaterimi izmed najbolj osupljivih posnetkov čebel, kar jih je kdaj zabeležila filmska kamera. Glede na to, da so čebele postale podobne delavkam za tekočim trakom, bi film prav lahko označili za čebeljo različico Modernih časov.

Kino Komuna:
18:30 Mojstri iluzij (Now You See Me), triler, Louis Leterrier, Francija, ZDA, 2013
20:45 Mojstri iluzij (Now You See Me), triler, Louis Leterrier, Francija, ZDA, 2013