Metelkova mesto:

 

[A] Infoshop ob 19:00: veganski kuharski večeri
 

Jalla Jalla ob 20:00: Mental tension, Medication time, Fyasco (powerviolence/hardcore, Slovaška)

 

Glasba:

 

Prulček ob 20:00: Prulček ima talent - Karaoke

Brez vstopnine

 

Klub CD ob 18:00: Zvončki in trobentice, 4. enodnevni festival slovenske jazzovske ustvarjalnosti

Četrta izvedba festivala krepi dodatne možnosti izražanja in uveljavljanja mlajših generacij jazzovskih glasbenikov v Sloveniji s predstavitvami novih projektov in izdaj v lokalnem ali mednarodnem kontekstu. Program bo obogatila okrogla miza na temo slovenskega jazza.

Boštjan Simon There Be Monsters
Boštjan Simon, tenorski, sopranski saksofon; Luigi Vitale, vibrafon; Goran Krmac, tuba; Žiga Murko, pozavna; Bojan Krhlanko, bobni

Besedna zveza »There be monsters« v angleščini pomeni neznana, neraziskana ozemlja, ki jih stari zemljevidi označujejo kot domene pošasti in drugih mitoloških bitij. Človekov odnos do neznanega se tako pokaže hkrati kot zamejitev svojega in svarilo pred tavanjem v neraziskano. Glasba zasedbe There Be Monsters se osredotoča na mejo med znanim in neznanim, med komponiranimi in popolnoma odprtimi zvočnimi krajinami. Akustična zasedba dopušča zvočne aluzije na plasti znanega, hkrati pa segajo prijemi sodobne klasične glasbe in aleatorične improvizacije v območja, ki so tradicijam tuja.

precept.concept.percept

Rok Zalokar, klavir; Pia Podgornik, saksofon; Dré Hočevar, bobni

precept.concept.percept razkriva nova obzorja slovenskih ustvarjalnih krajin. Je hibridna zvočno-raziskovalna platforma s poslanstvom snovanja in uprizarjanja postkonceptualnih, sodobnih glasbenih del. Koncert v okviru festivala je začetek promocijske turneje ob izdaji istoimenskega prvenca – precept.concept.percept.

Mihael Hrustelj solo kitara
Koncert Mihaela Hrustlja, ki trenutno živi na Nizozemskem, poleg edinstvenega načina igranja klasične kitare sestavljajo tudi bobnanje nanjo, petje, uporaba efektov in elektronskih igrač, ki jih izdeluje sam. Njegov repertoar tvorijo predvsem njegove lastne skladbe, tu in tam se vmes lahko znajde tudi kakšna tradicionalna slovenska ali balkanska.

Punkt.Vrt.Plastik feat. Kaja Draksler

Kaja Draksler, klavir; Petter Eldh, kontrabas; Christian Lillinger, bobni

Trio je bil ustanovljen na oktobrskem srečanju leta 2016 v amsterdamskem Bimhuisu. »Punkt« v švedščini pomeni stališče in glasbeno sporočilo, »vrt« je v slovenščini prostor, kjer vznikajo in uspevajo glasbene ideje, »plastik« pa po nemško predstavlja zvočno vizijo, plastičnost glasbenih oblik in struktur.

Pianistka in skladateljica Kaja Draksler, ki živi in ustvarja v Amsterdamu, se je za projekt povezala s cenjenima umetnikoma iz Berlina: švedskim basistom Pettrom Eldhom in bobnarjem Christianom Lillingerjem, ki svoj izvirni zvok pridajata trogovoru enakovrednih glasov.

Ecliptic feat. Jani Moder

Jani Moder, kitara, efekti; Igor Matkovič, trobenta, elektronika; Jani Hace, bas, efekt; Murat, beatbox; Žiga Kožar, bobni

Zasedba priznanih in izkušenih glasbenikov se je združila v novi postavitvi, ki se spogleduje z drum'n'basom, ambientalnim elektronskim raziskovanjem in ?iskanjem svežih glasbenih izkustev. Glasba kot živa in spreminjajoča se kreativnost brez predsodkov, v kateri ima vsak član enakovredno besedo v glasbenem dialogu.

Klub CD, 15, 10* €

Cankarjev dom, dvorana M3–4 ob 17:00: Jazz in čez

Pogovor o trenjih med neotradicionalnimi (oziroma revivalističnimi) pristopi k jazzu in novo, najnovejšo jazzovsko godbo

Gosta: Pia Podgornik, Dré Hočevar; vodi: Miha Zadnikar

vstop s festivalsko vstopnico

 

Galerija bar Trenutek ob 20:00: Free Pajzl Art: Samuel Blues

Samuel Blues je mlad, vsestransko nadarjen umetnik.
Glasbenik ki prihaja iz okolice Jesenic z vokalom in slide kitaro nastopa sam.
Preigrava avtorske pesmi, delta-blues, grunge in težje ritme.
Na odru ima prezenco, z nogo pa tolče po doma narejenem glasbilu.

Če imate radi surovo in neprekuhano glasbo,
je Samuel vaš krvav zrezek.

Samuel Blues: vokal, slide kitara, ritem, tolkala

Brez vstopnine

 

Kino Šiška, dvorana Katedrala ob 20:00: AMENRA + BORIS

Amenra je kult. Je zasedba, ki je prerasla v religijo. Je neuklonljiva zvočna sila, katere jakost se ne meri v decibelih, temveč kilotonah. Njeni nastopi niso le koncerti, so obredne maše, ki s težkokategorno artilerijo predrejo in razčetverijo duše prisotnih, preden jih z ekstatično predanostjo spet sestavijo po svoji podobi. Belgijski bend, okoli katerega je vzcvetel glasbeno-umetniški kolektiv Church of Ra (Oathbreaker, Hessian, The Black Heart Rebellion, …), med svoje vernike šteje celo samega praočeta post-metalskega žanra, Neurosis. Ravno pri njegovi založbi Neurot in pod taktirko čislanega producenta Billyja Andersona (Neurosis, Swans, Melvins, Jawbreaker, Sleep, Brutal Truth, Agalloch, Mr. Bungle, Cattle Decapitation …) je Amenra oktobra izdal svojo šesto ploščo, Mass VI, s katero bo februarja maševal tudi v Šiški.

Belgijcem bodo na na eni njihovih redkih ekskurzij v Podalpje ob boku stali zastavonoše eksperimentalnega metala, Japonci Boris, ki so pred kratkim praznovali že četrt stoletja rušenja zvočnih pregrad in neprenehnega premikanja mej. Širšemu poslušalstvu so verjetno še najbolj poznani po plošči Pink, ki sta jo med najboljše izdaje leta 2006 uvrstila celo Pitchfork in SPIN, tudi oni pa so v letu 2017 izdali novo ploščo, Dear, pri založbi Sargent House. Žanrsko neobremenjeni glasbeniki, ki so tekom kariere med drugim sodelovali s Sunn O))), Merzbow, Keijijem Hainom in Ianom Astburyjem (The Cult), so se spet izkazali za velikane težke, neizprosne godbe in se neustrašno podali v nove zvočne ekscese, ki se jim bomo prepustili tudi v Šiški.

Na dan 20 €

 

Odrske umetnosti, razstave in predavanja:

 

SNG Drama Ljubljana:

mala drama ob 20:00: Ponorela lokomotiva

"Današnji zločini povzročajo določeno izgubo individualnosti."
– Stanisław Ignacy Witkiewicz

Stanisław Ignacy Witkiewicz je eden najkompleksnejših avtorjev poljske in svetovne avantgarde. Danes sodi med klasike 20. stoletja. Ponorela lokomotiva (1923) na nevsakdanji in izjemno duhovit način povzema njegova umetniška in filozofska iskanja.
Strojevodja in kurjač, ki ju žene nenavadna in skrivnostna strast, skleneta, da bosta z nezaslišano hitrostjo pognala svojo parno lokomotivo čez vse razumne omejitve, postaje in signale. Rada bi doživela vznemirljivi vrhunec hitrosti in zanosa in videla, kako je na drugi strani. Izkaže pa se, da nista navadna železničarja, temveč razvpita zločinca, ki sta se izmaknila roki pravice. Njun nevarni eksperiment pokvarijo potniki, ki bi radi ustavili drveči vlak. Tako se nori poskus izkusiti katastrofo metafizičnih dimenzij sprevrže v "navadno" železniško nesrečo.

 

Cankarjev dom, Gallusova dvorana ob 18:00: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Ivan Cankar, čigar stoletnico smrti obeležujemo leta 2018, je v Zgodbah iz doline šentflorjanske preroško zapisal: "Tudi ti ne boš pozabila name, lepa dolina šentflorjanska. Lahko se užaljena odvrneš od mene, lahko me ostaviš samega ob cesti, popotnika; jaz pa ležem v travo in se smejem in čakam, ker vem, da se povrneš. Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni."

 

MGL:

Veliki oder ob 19:30: Žalujoča družina, komedija

Nušićeve komedije so bile pred leti stalnica tudi na slovenskih odrih, vendar je od zadnje uprizoritve minilo že kar nekaj časa. Njegove politične komedije (Gospa ministrica, Sumljiva oseba, Narodni poslanec) so danes prav tako aktualne kot pred več kot sto leti, ko so nastale, in prav zato se je Nušić kot najbolj znan srbski komediograf zapisal med nesporne klasike.

Pri iskanju aktualne in hkrati večne ter bridke komedije smo se s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje odločili, da v režiji enega najbolj prodornih režiserjev mlade generacije Igorja Vuka Torbice uprizorimo Nušićeve Žalujoče ostale, ki na naših odrih niso bili velikokrat na sporedu; za razliko od drugih tudi ne gre za neposredno politično obarvano besedilo, a je na neki specifičen način izrazito "slovensko" oziroma slovenceljsko.

Mojster karakterne komedije Branislav Nušić je namreč svojo kritično ost usmeril v pokvarjeno, sprenevedavo in povampirjeno družbo oziroma družino, ki se po stričevem pogrebu zbere na njegovem domu in v kateri je vsak od tako imenovanih "sorodnikov" prepričan o tem, da je prav on neizpodbitno upravičen do dediščine, kar je v Sloveniji konec koncev postalo že nekakšen nacionalni "šport" oziroma arhetip, skozi katerega se zrcalijo moralna sprevrženost, pohlep, dvoličnost in lakomnost. Duhovite, strupene in večno aktualne Nušićeve igre o razkrinkavanju hipokrizije, laži in pohlepa zato ne razumemo zgolj kot lahkotne, sproščujoče in neobvezne komedije, ampak predvsem kot priložnost za radikalno kritiko in detekcijo družbene moralno-etične sprevrženosti, obenem pa tudi kot koncizen in neusmiljen prikaz vsakdanje človeške banalnosti in pritlehnosti.

Nušić je v Žalujočih ostalih izjemno natančno prikazal in predvsem razkrinkal naravo sprevrženih in lažnih odnosov v družini, ko maske sprenevedave malomeščanske srenje zaradi pohlepa začnejo padati in pred nami zazevata zgolj primitivizem in zvitost malega človeka in lokalnih oblastnikov. Komedijo v novem prevodu Aleksandre Rekar bomo – prvič v koprodukcijskem sodelovanju s SLG Celje – uprizorili kot otvoritveno predstavo naslednje sezone. Z njo bi radi izrisali v komedijsko formo "odet" kritičen prikaz slovenske družbe in družine. Obenem pa so Žalujoči ostali tako zaradi tematike kot zaradi uravnotežene in obsežne igralske zasedbe idealno besedilo za kreativno sodelovanje obeh gledališč.

mala scena ob 20:00: Strašni starši, komedija

Razvpita komedija vsestranskega francoskega ustvarjalca Jeana Cocteauja je ob svoji krstni uprizoritvi v pariškem Théâtru des Ambassadeurs leta 1938 izzvala škandal. Zaradi njene domnevne amoralnosti so jo napadli mnogi kritiki ter dosegli celo začasno zaustavitev njenega igranja. Čez nekaj tednov so jo preselili v gledališče Théâtre des Bouffes-Parisiens, kjer je postala uspešnica in do izbruha druge svetovne vojne doživela okoli tristo ponovitev.
Strašni starši so dejansko dokaj izzivalna igra, ki v vodvilsko-komedijskem stilu govori o močno nenavadnih odnosih v precej nevsakdanji družini. Srednjeletna zakonca Yvonne in Georges živita s svojim že odraslim sinom Michelom in Yvonnino sestro Léonie, toda kot se za dobro komedijo s spektakularnim zapletom spodobi, stvari v tej družini še zdaleč niso takšne, kot so videti na prvi pogled. Léonie in Georges sta bila pred davnimi leti par, odnos med Yvonne in Michelom meji na incest, Georges pa skrivaj ljubimka z mlado Madeleine, ki ji laže, da je vdovec brez družine. Situacija se dodatno zaplete, ko se Michel zaljubi v Madeleine ter jo želi ostalim članom družine predstaviti kot ljubezen svojega življenja.
Igra o nerealiziranih, zatajevanih in prepovedanih oblikah ljubezni, ki jih je na primeru ekstravagantne petčlanske razširjene družine popisal Jean Cocteau, je sčasoma postala repertoarna stalnica tako na francoskih kot tujih odrih. Po njej sta nastala tudi dva odmevna filma: leta 1948 je Strašne starše z izvirno zasedbo režiral Jean Cocteau, leta 1953 pa je pod naslovomIntimate Relations nastala britanska različica režiserja Charlesa Franka.

 

LGL:

Oder pod zvezdami ob 20:00: Misterij sove

Predstava na oder postavlja miniaturne like iz predstave Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril slovenski lutkar Milan Klemenčič. Uveljavljeni francoski režiser Renaud Herbin je navdih za predstavo dobil v fundusu Lutkovnega gledališča Ljubljan ...

Predstava na oder postavlja miniaturne like iz predstave Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril slovenski lutkar Milan Klemenčič. Uveljavljeni francoski režiser Renaud Herbin je navdih za predstavo dobil v fundusu Lutkovnega gledališča Ljubljana, kjer so ga očarale miniaturne lutke pionirja slovenskega lutkarstva. Z uporabo Klemenčičeve lutkovne zapuščine je tako tradicijo na področju lutkovne umetnosti postavil v kontekst sodobnih uprizoritvenih praks. Sodobna francoska pisateljica Célia Houdart je Poccijevo zgodbo, ki se dotika vprašanj preobrazbe, zvijač in prevare, nadgradila v duhu sodobne filozofske pripovedi. Osrednji junak je Vitez Čukolov, začaran v sovo. Človeška podoba mu bo vrnjena šele takrat, ko bo našel nekoga, ki mu bo v želji po uresničevanju želja populil vsa peresa. Naleti na prebrisanega Gašperčka Larifarija, ki si zaželi, da bi postal minister. Začarani vitez ga mora s svojimi peresi ves čas reševati iz zapletenih situacij. Vse dokler ni izpuljeno zadnje pero.

Vstopnina: 5.00 €

 

Španski borci ob 20:00: In girum imus nocte (et consumimur igni)

Plesno-filmsko-gledališka predstava

Robustna, črno-bela, apokaliptična scenografija postavlja ton za napeto in vznemirljivo potovanje skozi svetlobo in temo. Hipnotični zvoki, ki zaokrožijo po prostoru, plesalce vržejo v trans, ki spominja na plemenske plese. Hiper-čustvenost izvajalcev pa se kaže v neorganiziranih, krčevitih gestah, ki plesalec pripeljejo do meja izčrpanosti. Delo se v takšnem slogu stopnjuje vse do svojega vrhunca na koncu. Roberto Castello, koreograf in soustanovitelj Sosta Palmizi, velja za enega najbolj vplivnih oseb v svetu sodobnega plesa v Italiji. Vse od leta 2005 Castello poučuje digitalno koreografijo na Accademia delle Belle Arti di Brera v Milanu.

Črno-belo okolje in hipnotična glasba sestavljata okolje, v katerem se prepletajo mikro zgodbe te predstave. Gre za mešanico kina, plesa in gledališča. Hladna svetloba video projektorja artikulira prostore, čase in geometrijo, medtem ko črni kostumi spreminjajo karakterje v prosojne entitete in jih projicirajo v brezčasno preteklost, ki jo naseljuje razpršena človeška rasa v neprestanem boju s svojim čustvenim bremenom. Utripajoči ritem glasbe in gibanja gledalca počasi, malo po malo, odnaša v hipnotično dimenzijo in v stanje (skorajda fizične) empatije do nastopajočih.
"In girum imus nocte (et consumimur igni)" (Hodimo ponoči, prevzeti od ognja), enigmatični latinski palindrom, čigar izvor je neznan, se pojavlja že v naslovu slavnega filma Guya Deborda iz leta 1978. S tem naslov predstave že v osnovi presega zgolj metaforo večnega življenja, v katerem nas razjeda hotenje, ter postane sinonim za katarzično izkušnjo komične in groteskne izčrpanosti, ki jo nosi življenje.

Vstopnina: 12 eur / 8 eur - študenti, dijaki, upokojenci / prost vstop - brezposelni, osebe s hendikepom

 

10KA klub smeha, Mala ulica 5 ob 20:30: Večer Novega #18

Stand up

Vstopnina: 3€

---

 

Galerija Vžigalica ob 19:00: Morje ob mestu

Druga razstava cikla Ljubljana se klanja Sloveniji prestopa državno mejo in v Galeriji Vžigalica predstavlja sodobne umetnike od vsepovsod, ki so našli svoj dom v Trstu in okolici. Pristaniško mesto, ki je za Slovence zgodovinsko veljalo za okno v svet, je imelo močan kulturni in gospodarski vpliv na regijo in na ustvarjalce slovenske narodnosti, ki so kljub konfliktom vseh režimov in politik – ali pa prav zaradi te razdeljenosti – v Trstu iskali internacionalizem, kulturno raznovrstnost, poslovno priložnost ali zatočišče.

Massimo Premuda, kustos Muzeja moderne umetnosti Ugo Carà (Museo d'Arte Moderna Ugo Carà), vodja galerije DoubleRoom in član kuratorskega odbora muzeja Revoltella v Trstu, se je odločil, da se tokrat ne bo ukvarjal s historično močno obremenjeno politizacijo prostora, temveč se bo držal univerzalnega stika človeka z morjem. Zaradi močnega pristaniško-mestnega značaja tržaške obale si je zamislil poetičen koncept povezave morja z mestom in njegovimi prebivalci ter k razstavi povabil umetnike, ki so intimno reagirali na ta stik.

Brez vstopnine

 

---

 

Slovenski gledališki inštitut ob 18:00: Igralska beseda in prakse njenega arhiviranja

Predstavitev zvočne in video zbirke

Umetniška/igralska beseda in prakse njenega arhiviranja (Vera, Nablocka, Skrbinšek, Sever, Počkajeva, Filipič), predstavitev zvočne in video zbirke Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja

Avdiovizualni medij bistveno prispeva k dinamičnemu posredovanju informacij in s tem k ustvarjenju zgodbe, doživetja, ki muzejski predmet oziroma kulturno dediščino približa sodobnemu obiskovalcu. Predstavitev mag. Primoža Jesenka iz Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja bo nakazala teme, ki jih bomo lahko podrobneje obdelali tudi v prihodnje, ob tem pa bomo upoštevali tudi zanimanje in želje publike.

Ob predstavitvi pomembnih raritet iz naše zbirke bomo spregovorili o pomenu arhiviranja, o metodah pridobivanja gradiva in mikroklimatskih zahtevah hrambe, o premenah, ki jih je zbirka doživljala skozi čas, predvsem s prehodom na digitalne nosilce, kot tudi o prioritetah in izzivih zbiranja tovrstnega gradiva v prihodnje. 

Predstavitev bodo popestrili posnetki glasov legendarnih igralskih imen kot Marija Vera, Marija Nablocka, Vladimir Skrbinšek, Stane Sever in Duša Počkaj. Predvajali bomo tudi odlomke iz dramaturških razčlemb Lojzeta Filipiča, teh legendarnih delov (danes povečini ustnega) izročila, ki so jih izkusili redki še živi gledališčniki.

Brez vstopnine

 

KOŽ ob 18:00: Župančičev kalejdoskop, pripovedovalski večer za odrasle

Vodnikovih 9 je pripovedovalska skupina, ki se je oblikovala pod mentorstvom pripovedovalskega Varieteja. Sedaj samostojno raziskujejo svet pravljic in pripovedništva. Prek kolaža raznovrstnih zgodb se bomo sprehodili skozi življenje in delo Otona Župančiča, enega od ključnih umetnikov in kulturnih delavcev prve polovice 20. stoletja na Slovenskem. 

Brez vstopnine

 

Slovensko mladinsko gledališče ob 20:00: Dežela pridnih: Jezik

JEZIK: MOJ, TVOJ, NAŠ IN SAMO-SVOJ

Gost: Kozma Ahačič

Vodi: Boštjan Narat

Kozma Ahačič je zanimiv človek. Zaradi portala Fran in njegovih dveh slovnic za mlade je bil izbran za Delovo osebnost leta. A to je v resnici nepomembno, pomemben je človek in njegova misel. In pomemben je jezik, ki prek Ahačičevega dela postaja in ostaja ena ključnih točk refleksije o kulturi, umetnosti, družbi in politiki. Kako misliti jezik med svobodo in normo, med sredstvom komunikacije in umetniškim izrazom, med osebnim in kolektivnim ... O vsem tem in še marsičem v tokratni izvedbi Dežele pridnih.

Brez vstopnine

 

Trubarjeva hiša literature ob 20:30: Identiteta onkraj identitete: Kako danes misliti subjekt feminizma? – Katja Čičigoj (predavanje)

Feminizem so od 80ih dalje pretresali kritični diskurzi, ki možnost mišljenja enotnega subjekta feministične politike postavljajo pod vprašaj z izpostavljanjem mnogoterih osi dominacije (rase, razreda, spolne usmerjenosti idr.), ki ženske razlikujejo med seboj. Četudi intersekcionalni pristopi, ki pri analizi jemljejo v zakup mnogotere osi dominacije, vse bolj prevladujejo v feministični teoriji in teoriji spolov, pa feministična gibanja in iniciative še danes zaznamujejo zgoraj orisana trenja: napadi zaradi izključevanja ne-belih ali ne cis-normativnih oseb na eni strani; pretenzije po univerzalni ženski solidarnosti ali pa namerno izključevanje neheteronormativnih oseb na drugi strani. In vendar nedavne masovne politizacije okoli reproduktivnih in drugih pravic žensk in proti spolnemu nasilju nad ženskami, obenem pa solidarnost mnogih tovrstnih gibanj z zahtevami po enakopravnosti drugih manjšin kažejo, da je ob izogibanju izključevanja nemara še vedno potrebno misliti tudi specifično nasilje nad ženskami kot ženskami in njegovo konstitutivno povezavo z drugimi oblikami nasilja. Predavanje bo zato s filozofskimi orodji skušalo arikulirati pogoje možnosti mišljenja subjekta feminizma po njegovi dekonstrukciji ter tako ponuditi politizrano razumevanje (ženske, spolno nebinarnih in drugih oblik politično zaznamovanih) drugosti kot osnovo radikalno egalitarne feministične orientacije.

Katja Čičigoj je filozofinja, ki zaključuje doktorski študij z disertacijo iz feministične filozofije na univerzi Justus-Liebig v Giessnu (Nemčija). Dogodek poteka v okviru cikla predavanj Feminizem danes.

Brez vstopnine

 

Bežeče prireditve:

 

Kinoteka:

17:00 Večer SFA: Kinoklub Ljubljana in oseminšestdeseto leto In memoriam Tadej Horvat

Program bomo objavili naknadno.
20:00 Bosanskohercegovski filmski večeri

Obleganje (The Siege), Rémy Ourdan, Patrick Chauvel, Bosna in Hercegovina/Francija, 2016, digitalni format, barvni, 90’, bp

Sarajevo je konec 20. stoletja utrpelo najdaljše obleganje v sodobni zgodovini. Obleganje je film o ljudeh, ki so preživeli to izkušnjo, o osebni izkušnji obkoljenih. Film skozi zgodbo o Sarajevu pripoveduje zgodbo o obleganih mestih, o boju in uporu. Univerzalna zgodba o grozovitih izzivih, s katerimi se civilizacija sooča v boju za obstanek. Sarajevo se je branilo in preživelo.
V sodelovanju z Bošnjaško kulturno zvezo Slovenije. Brezplačne vstopnice.

 

Kinodvor:

18:30 Brez ljubezni (Neljubov), Andrej Zvjagincev / Rusija / Francija / Belgija / Nemčija / 2017 / 127'

Ruski cineast Andrej Zvjagincev (Leviatan) svojo nepopustljivo kritiko razčlovečenja in moralnega razkroja ruske družbe tokrat alegorično prenese v polje intimnih vezi in družinske drame. Nagrada žirije v Cannesu ter nominaciji za zlati globus in oskarja za najboljši tujejezični film.

21:00 Oblika vode (The Shape of Water), Guillermo Del Toro / ZDA / 2017 / 119'

Življenje osamljene delavke v strogo varovanem vladnem laboratoriju se za vedno spremeni, ko odkrije vznemirljiv tajni eksperiment.

Mala dvorana ob 20:00: Demokracija (Democracy – Im Rausch der Daten), David Bernet / Nemčija / Francija / 2015 / 100'

Kako evropske državljane zaščititi pred zlorabo njihovih osebnih podatkov v komercialne namene? Demokracija nas popelje v zakulisje evropskega zakonodajnega postopka: od prvega osnutka, preko rekordnih (skoraj štiri tisoč!) predlaganih sprememb, pa vse do novega zakona o varstvu podatkov.

 

Komuna:

18:00 Lady Bird, komična drama, Greta Gerwig, ZDA, 94'

19:45 Oblika vode (The Shape of Water), domišljijska romantična drama, Guillermo Del Toro, ZDA, 123'

22:00 Fantomska nit (Phantom Thread), drama, Paul Thomas Anderson, ZDA, 130'