Metelkova mesto:

 

Channel Zero ob 22:00: DubLab: ARIES (VB) - Na področju BASS glasbene scene je Aries prisoten od leta 1990. Ime je povzel kar po svojem astrološkem znaku, glavni vplivi na njegovo delo pa so Roots, Dub in Reggae.

 

Muzika izven:

 

Slovenska filharmonija, dvorana Slavka Osterca ob 19:30: Ob klavirju

Nena Rion, klavir * * * Klavirski trio Rêverie (Tanja Činč, klavir, Mojca Jerman, violina, Katarina Leskovar, violončelo)

Spored:

Robert Schumann: Sonata št. 2, op. 22 v g-molu

Ludwig van Beethoven: Klavirska sonata št. 23 v f-molu, op. 57 (Appassionata)

* * *

Felix Mendelssohn Bartholdy: Klavirski trio št. 1 v d-molu, op. 49

 

Prulček Bar ob 19:45: Quatro Por Tango - Koncert

Premierno bo na večeru klasike in tanga nastopila skupina Quatro Por Tango v zasedbi:

Ratko Žižič - bandoneon

Matjaž Porovne - violina

Jan Sever - klavir

Vanja Dizdarevič - kontrabas

 

Teater, razstave, predavanja:

 

SNG Drama:

Veliki oder ob 17:00: Martin Krpan

Pogumni slovenski junak Martin Krpan z Vrha na svoji mali kobilici skrivaj tovori angleško sol. Levstikova pripovedka iz leta 1858 predstavlja močnega in neustrašnega junaka, ki ga sam cesar povabi na Dunaj, da bi cesarski dvor rešil pred strašnim Brdavsom. Za uspešno rešitev cesarskega dvora je Krpan pošteno nagrajen.

Režiser uprizoritve Janez Burger se spominja briljantnega Martina Krpana na legendarni vinilni plošči v interpretaciji Staneta Severja, ki ga je skozi pripovedovanje zgodbe zapeljal v svet topline, ironije in prave pravljičarske magije. Severjeva interpretacija ga je navdahnila pri ustvarjanju uprizoritve za otroke, v kateri nas pripovedovalec zapelje v zgodbo in nas prepusti delovanju brezmejne domišljije.

Mala drama ob 20:00: Prijatelji

Igra japonskega pisatelja in dramatika Koba Abeja Prijatelji (Tomodachi, 1967) je napeta in duhovita drama o destrukciji individuuma. V stanovanje mladega moškega nepričakovano vstopi nenavadna družina in se naseli pri njem. Družina se odloči, da bo mladega moškega rešila osamljenosti. Mladi moški, pretresen ob nenavadnem vdoru, jih poskuša prepričati, naj odidejo, vendar je razum ob njihovem "dobrohotnem" vztrajanju popolnoma neučinkovit.

"Devet proti enemu in nobene zlomljene kosti, dokazovanje nasilja tako postane malce težko."

Kobo Abe

Predstava traja 1 uro in 25 minut in nima odmora.

 

Lutkovno gledališče Ljubljana ob 19:00: Alica v Čudežni deželi

Alica v Čudežni deželi je predstava igrivih nesmislov. Je ekstravagantna zgodba o Alici, bistroumni desetletnici, ki nalašč in brez oklevanja skoči v zajčjo luknjo in s tem v svet čudes, kakršna obstajajo le v sanjah in v Čudežni deželi. Tu se zgodi ogromno čud(ež)nega. Zajci, ki nosijo gala oblačila, mačke, ki se režijo, kraljice, ki vsevprek sekajo glave, in še druga živalska in domišljijska bitja, ki jih poznamo tudi tu, v Nečudežni deželi, le da so tam v nenavadnih odnosih med seboj in se ukvarjajo s čudnimi zadregami, z nesmisli, iz katerih izhajajo misli o resnih matematičnih, logičnih, filozofskih in fizikalnih vprašanjih. Ekstravaganca vsepovsod, odstopanje od običajnega.

Gledališka Alica je takšna, kot so otroci danes. Nepokorna, nič ponižna, drzna; ko išče, se ne zadovolji s čimerkoli; radovedna, da je kar predrzna. Pa vendar v srcu sočutna in mila, tako dobra, da nikdar ne spregleda ‘drugega’. Za vse ji je mar, za nič ji ni vseeno, ničesar ne vzame za samoumevno. Taka potuje skozi Čudežno deželo, išče, najde, dvomi. Razišče, gre naprej. Z novimi spoznanji raste. In v nesmislih, s katerimi se srečuje v Čudežni deželi, za vse nas išče smisel v človeškem in naravnem svetu.

Režiser: Matjaž Pograjc

Avtor: Lewis Carroll – Blažka Müller Pograjc

 

Vošnjakova 5 ob 19:00: tukaj&zdaj: igrališče

IGRALIŠČE je narobe gledališče, kjer nisi gledalec ampak igralec. Izživi svojo dramo v igrališču, ne na domačem dvorišču.

IGRALIŠČE je narobe gledališče, kjer nisi gledalec ampak igralec. Izživi svojo dramo v igrališču, ne na domačem dvorišču.

V igrališču razvijamo svoje govorne sposobnosti, krepimo domišljijo in izboljšujemo svoj javni nastop. Izboljša se nam samopodoba, z obilico smeha pa poskrbimo tudi za zdravstveno terapijo!

Pridi in odigraj svoj scenarij, pred tem pa nam pošlji svojo prijavo na: @email

 

Gledališče Glej ob 20:00: Miniaturka: Po spletu okoliščin

Odnosi, spleteni preko ekranov, so tako digitalizirani kot tehnologija sama. Pritisneš tipko in že imaš prijatelja. Pritisneš še enkrat in že ga ni več.

Režija: Nina Šorak

Nastopata: Ana Urbanc, Rok Kravanja

Avtor in izvajalec glasbe: Laren Polič Zdravič

Kot človeška bitja mislimo, da bomo preko socialnih omrežij postali tudi bolj socialna, družbena bitja. Problem se zgodi, ker bolj ko se povezujemo preko spleta, manj smo deležni dejanskih odnosov in to nas dela precej asocialne. Pristne osebne stike menjamo za instant odnose preko ekranov. Prijatelje zbiramo kot filatelist znamke, kakovost odnosov menjamo za njih število, osnova intimnosti pa temelji na izmenjavi fotografij in spletnega klepeta. S tem smo zamenjali pogovor na štiri oči za kontakt. Zakaj imamo problem s pogovorom, pristno konverzacijo? Slednja zaseda pozicijo v realnem času in ti ne dopušča, da bi imel kontrolo nad svojimi besedami. Realnost je preveč direktna, ker te predstavi takšnega kot si, virtualni svet pa lahko oblikujemo sami in se predstavimo drugim tako kot želimo sami. Ure in ure lahko preživimo ob sestavljanju svojega lastnega profila, ob izbiranju fotografije na kateri izgledamo najboljše, ob sestavljanju elektronskih sporočil. Več pričakujemo od tehnologije kot drug od drugega. Vedno bolj nam daje občutek, da nismo sami, a hkrati še toliko bolj poudari našo osamljenost.

Odnosi, spleteni preko ekranov, so tako digitalizirani kot tehnologija sama. Pritisneš tipko in že imaš prijatelja. Pritisneš še enkrat in že ga ni več. Razmerja ter prijateljstva se lahko zgodijo z nekaj replikami, lahko trajajo mesece, pa jih vseeno realno srečanje lahko izbriše v sekundi, tako kot da bi obstajal gumb delete. Za sabo ne pusti ne vonja ne okusa. Le prazen nič. In vedno ponuja dober izgovor

 

Stara mestna elektrarna ob 20:00: Beton Ltd.: Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli

Predstava izhaja iz absurda, kot ga v delu Morilec brez razloga razvija Eugene Ionesco, njeni avtorji pa nas popeljejo skozi tri časovna obdobja: leto njihovega rojstva (1976 in 1977), obdobje odraščanja, ki se zaključi z zrelostnim izpitom (1995 /1996) in sedanjost.

"Primož Bezjak, Branko Jordan in Katarina Stegnar / … / pokažejo na dvoumnost spektakla, vključno s samim gledališkim spektaklom, katerega aktivni protagonisti so tudi sami. Vtem, ko se skupaj z njimi sprašujemo, kaj bi nekoč morali narediti, da bi se počutili bolje v svoji koži, pa nismo, se vrnemo k stvarnosti; pravzaprav se povsem potopimo vanjo, saj se fiktivno, virtualno in namišljeno, ki nas obkrožajo v obliki medializiranih podob, uspešno zrušijo na oder v vsej svoji grotesknosti." (Nenad Jelesijević, Radio Študent, 22. 11. 2013)

Koncept in režija: Beton Ltd.

Glasba: Dead Tongues (Janez Weiss, Jure Vlahovič)

Scenografija in oblikovanje svetlobe: son:DA

Dramaturgija: Andreja Kopač

Kostumografija: Mateja Benedetti

Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič

Oblikovanje maske: Luka Luka

Nastopajo: PRIMOŽ BEZJAK, BRANKO JORDAN, KATARINA STEGNAR

Glas voditeljice: Taja Zuccato

Tehnični koordinator: Andrej Petrovčič

Garderoba: Nataša Recer

Šivanje kostumov: Slavica Šubašič, Irena Tomažin, Marija Špeh

Vodja projekta APT: Andrej Berger

Producentka zavoda Bunker: Maja Vižin

Produkcija: Anton Podbevšek Teater, Novo mesto

Koprodukcija: Bunker, Ljubljana

 

Center sonoričnih umetnosti Vodnikova domačija ob 19:00: Razstava del Martine Hegediš

Odprtje razstave dveh ciklov MArtine Hegediš: Miti in Legende ter Ljudstva sveta

Na razstavi v Centru sonoričnih umetnosti Vodnikova domačija bosta predstavljena dva cikla, ki sta nastajala v času njenega akademskega študija.

V ciklu Miti in Legende se je dotaknila samopodobe slovenskega naroda skozi upodobitev njenih pozitivnih ljudskih junakov. Spraševala se je o narodovih koreninah in identiteti. Danes, ko smo vstopili v skupnost evropskih narodov, soustvarjamo šopek evropskih kulturnih likov, dodajamo svoje cvetje, ki ga premalo poznamo in negujemo.

V drugem ciklu z naslovom Ljudstva sveta predstavlja zemljevid moških kulturnih likov iz različnih koncev planeta. Njene ilustracije so zapis moškega telesa. Laponca, predstavnika afriškega plemena Nube , bojevnika Masaja, Derviša (predstavnika muslimanske ločine), Turka, Žida, Baska, Škota, Eskima, Indijanca Tarahumari, Japonca v obrednem kimonu … Vsako ilustracijo je oblikovala na svoj način, tako da odslikava specifični način bivanja v določenem okolju, kjer imajo kroji, barve, vzorci na oblačilih poleg praktičnega tudi sakralne in obredne pomene. Martina je posamične primere doživeto ilustrirala in uspešno združila prostoročno in računalniško tehniko v seriji velikih formatov.

Odprtje bo pospremil kratek koncert flavtistke Anje Kneževič Aleš, pianista Štefana Hladnika in vokalistke Teje Saksida.

 

KOŽ ob 18:00: Povezani možgani – kako z vidika medosebne nevrobiologije odnosi v primarni družini odločilno vplivajo na razvoj otroka in njegov odnos do življenja – Karmen Meško

 

Mestni muzej Ljubljana ob 18:00: Zgodovina na krožniku: Zgodba o koruzi

 

Kulturnica LGL ob 19:00: totaln teater

Totaln teater!" s podnaslovom Kratek uvod v scenske umetnosti 20. stoletja in njene različne zvrsti bo serija predavanj o zgodovini scenskih umetnosti (gledališča, plesa, performansa) in različnih zvrsteh, ki jih je proizvedlo 20. stoletje.

Konec 19. stoletja v gledališke hiše napeljejo elektriko in različne prostorske regije gledališke arhitekture je mogoče osvetliti ali zetemniti s pritiskom na stikalo. Takrat prvič v zgodovini v avditoriju ugasnejo luči in vzpostavijo enega od pogojev, da občinstvo v gledališče ne hodi več gledat izključno sebe, ampak tudi gledališke, plesne ali operne predstave. Tako rekoč istočasno začnejo različni gledališki vizionarji pisati o tem, kakšna mora postati nova gledališka umetnost. Gledališče je torej mimo zabave, kakršno je bilo v glavnem skozi 19. stoletje, mogoče nenadoma razumeti tudi kot umetnost. In to je novost. V času od 1880, ko Émile Zola napiše svoj znameniti esej o Naturalizmu v gledališču, do 1948, ko Bertolt Brecht napiše svoj Mali gledališki organon, gredo skozi gledališče težnje zgodovinskih avantgard in pohod nesojenega gledališkega modernizma (Adolph Appia, Edward Gorgon Craig, ruski gledališki oktober, Antonin Artaud idr.), konec 19. stoletja po Evropi in ZDA nastopajo pionirke sodobnega plesa in oznanjajo nastop nove plesne umentosti, utemeljeno v gibanju osvobojenega telesa, začasa druge svetovne vojne Rudolf Laban in Mary Wigman ustvarjata nastavke nemškega Ausdruckstanza, ki obnori Evropo, v Ameriki se orientalizem zgodnjega modernega plesa čisti pod zahtevami novega delavskega razreda in gospodarske krize, Evropo in ZDA pa od leta 1909 navdušuje impresarij Sergej Djagilev, ki vodi Ballet Russes s svojo provokativno baletno mešanico avantgarde in modernizma. Scenske umetnosti se spreminjajo, stapljajo, oplajajo in provocirajo moderni čas, v katerem se vrstijo oblike zabav, umetnosti in znanosti ter vojne in tehnološki napredek. Leta 1967 francoski situacionist Guy Debord teatraliziran svet premišljuje v svojem eseju Družba spektakla, objavljenem samo tri leta po paradigmatski knjigi kanadskega medijskega teoretika Marshalla McLuhana Kako razumeti medije. V drugi polovici 20. stoletja se teater iz odrov na nov način seli v vsakdanjost in spreminja način, kako vidimo sebe in svet.

Predavanja bodo podprta s fotografskimi, filmskimi in video gradivi, primerna pa bodo za različne starostne skupine od srednješolcev do starejših ljubiteljev gledališča in umetnosti.

Predavatelj: Rok Vevar, publicist, kritik in pedagog s področja zgodovine in teorije scenskih umentosti.

 

Hostel Celica ob 20:00: Potopisni večer v Celici: Aljaska

 

Kino kino kino!!!

 

Kinoteka: Večer SFA: Slovenski celovečerni film

18:00 Oda Prešernu, Martin Srebotnjak, Slovenija, 2001, 35mm, 1.66, barvni, 100'

Mladi in neupoštevani pesnik Miha (Martin Srebotnjak) se preživlja s pisanjem oglaševalskih sloganov in čeki svoje prijateljice Dane (Barbara Žefran), s katero živi. Z izgovorom, da potrebuje denar, sprejme ponudbo sekretarja na ministrstvu za kulturo – že skoraj obupanega, ker so ga zavrnili vsi znani pesniki –, da bi za visok honorar napisal pesnitev za proslavo 200-letnice rojstva velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Toda pisanje mu ne gre od rok. Komedija o pesniku pred težavno nalogo. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

20:00 Pesnikov portret z dvojnikom, Franci Slak, Slovenija, 2003, 35mm, 1.66, barvni, 110'

Ljubljana, avstro-ogrska provinca, prva polovica devetnajstega stoletja. Evropa v naročju romantike. Pesnik France Prešeren kali svoje verze v intelektualnih krogih, od beznic do meščanskih salonov. Njegov sopotnik Matija Čop ga spodbuja k pisanju sonetov. Srečanje z Julijo, mladoletno hčerjo trgovcev, prižge ogenj neizpolnjenega hrepenenja in visoke poezije. Prešeren napiše Sonetni venec in uživa v priznanju kolegov in v škandalu malomestnega življa. Trpljenje neizpolnjene ljubezni se prerodi ob srečanju s češkim romantikom Macho v domovinsko čustvo, ki se udejanji v Zdravljici. Genij pesništva pa je nemočen v življenjskih zadevah. Samostojna pravniška služba je vse bolj nedosegljiva, tragična utopitev Matije Čopa in zgodnja smrt prijatelja Andreja Smoleta ga osamita v sovražnem svetu. Julija se omoži, v iskanju utehe se Prešeren zaplete v odnos z mladoletno Ano Jelovškovo, ki mu rodi tri nezakonske otroke. Njegov mladostni prijatelj Pacnjek mu sledi kot senca in izprašuje njegovo vest. Misel na samomor je živa, a selitev v Kranj in samostojna odvetniška pisarna je navidezna rešitev. Pesnikovo zdravje je v poznih štiridesetih že nevarno načeto, pomlad narodov (1848) postane čas njegove jeseni. Ničesar nima, kar bi lahko zapustil otrokom, narodu pa zapušča neprecenljivo blago v verzih – med njimi je tudi Zdravljica, ki postane na pragu tretjega tisočletja himna samostojne Slovenije. Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.

 

Kinodvor:

18:30 Preteklost (Le passé), Asghar Farhadi, Francija / Italija, 2013, DCP, 130'

Film z oskarjem nagrajenega Asgharja Farhadija (Ločitev) je še ena intenzivna družinska drama, v kateri ni nič tako, kot se zdi na prvi pogled. Režiser v slogu napete detektivke raziskuje zapletene medčloveške odnose in razkriva relativnost resnice. Film je Bérénice Bejo (Umetnik) prinesel nagrado za najboljšo igralko v Cannesu.

21:00 Mlada in lepa (Jeune & jolie), François Ozon, Francija, 2013, DCP, 94'

Portret sedemnajstletnega dekleta v štirih letnih časih in štirih pesmih. Najnovejši film Françoisa Ozona (Gospodinja, 8 žensk) je svetovno premiero doživel v tekmovalnem sporedu festivala v Cannesu.

 

Kino Komuna:

19:15 Zoran, moj nečak idiot, črna komedija, Matteo Oleotto, Italija, Slovenija, 2013, 106'

21:20 Ameriške prevare, kriminalna drama, David O. Russell, ZDA, 2013, 138'