Pred desetimi dnevi je v Beogradu potekalo srečanje delegacij gibanja neuvrščenih, na katerem so zaznamovali 60-letnico gibanja, ki se je prvič srečalo 1. septembra 1961, prav tako v Beogradu. Ustanovljeno je bilo v času vrhuncev dekolonizacije in hladne vojne. Identiteta gibanja je odražala to realnost takratne geopolitike: organizacija za države, ki ne želijo biti uvrščene v ameriški ali socialistični blok. Združevala je silno različne države, od zagreto antiameriških, kot je Kuba, do povem kapitalistične Saudove Arabije; od majhnega Toga do kontinentalne Indije. Že Suhartov obračun s komunistično partijo in njenimi domnevnimi podporniki v Indoneziji v sredini šestdesetih je kmalu pokazal ideološko različnost držav. Domnevni antikapitalizem je bil zgolj funkcija antikolonializma in njegovih novih oblik.   

Danes je gibanje neuvrščenih le še senca nekdanje organizacije. Kot naslednica gibanja se včasih omenjajo države BRICS. Formacija te organizacije, ki ima danes redna srečanja, podčrtava spremembe v zadnjih šestih desetletjih. Nabor drža v namreč izhaja iz poročila investicijske banke Goldman Sachs. Svet, v katerem je moč iz rok držav prešla v roke mednarodnega kapitala in bank, ki ga upravljajo, gibanju neuvrščenih ni bil naklonjen. Predvsem o boljših časih pa se je Gal Krizmanič ob okrogli obletnici pogovarjal s profesorjem Paulom Stubbsom z univerze v Zagrebu, ki zaključuje pisanje knjige o vlogi Jugoslavije v gibanju neuvrščenih.