25. 7. 2012 – 18.00

Intervju z delegacijo Owe Aku v Ženevi

Audio file

13. septembra 2007 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela deklaracijo o pravicah staroselskih ljudstev. Predstavlja vodilo za poglavitne ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev dostojanstva in blaginje etničnih skupin, ki so med najbolj revnimi in marginaliziranimi na svetu. V mednarodnem pravu dokument velja kot nabor smernic, ki države podpisnice zavezuje, da pričnejo z aktivnim delovanjem za dosego navedenih ciljev. Deklaracijo sestavlja 46 členov, ki 370 milijonom staroselcem priznava pravice do zemlje, ozemlja in naravnih virov, ki so bistveni za njihov obstoj. Prav tako potrjuje, da imajo staroselska ljudstva, tako kot ostala ljudstva, pravico do samoodločbe. Sprejetje deklaracije pošilja mednarodni skupnosti jasno sporočilo, da pravice staroselskih ljudstev niso ločene od ali manj pomembne od pravic drugih, ampak so sestavni in nepogrešljivi del sistema človekovih pravic, posvečenega pravicam vseh. Za deklaracijo je na začetku glasovalo 143 držav, kot zadnje podpisnice so se pridružile Avstralija, Nova Zelandija, Kanada in ZDA.



Nevladne organizacije izražajo upanje, da bodo vse države ta bistven in dolgo zamujen instrument prava človekovih pravic v dobri veri uresničile v svoji domači zakonodaji in praksi. Prav tako pozivajo države, naj izkoristijo zgodovinski trenutek, ki ga predstavlja sprejetje deklaracije, za začetek novih odnosov s staroselskimi ljudstvi, ki bo temeljil na zavezanosti človekovim pravicam.

Eno izmed takih organizacij predstavlja Owe Aku International Justice Project, katere člani prihajajo iz indijanskega rezervata Pine Ridge v zvezni državi Južna Dakota. Zvesti prvotni tradiciji ljudstva Lakota se borijo proti kulturnem genocidu ter uničevanju in zastrupljanju okolja. Združene države Amerike so s staroselskimi narodi podpisale 517 pogodb, od katerih so bile čisto vse prekršene, kljub temu, da šesti člen ameriške konstitucije pravi, da so pogodbe z drugimi državami najsvetejši zakon. Pogodba z ljudstvom Lakota iz leta 1868 je zagotavljala območje med rekami Yellowstone, Missouri in North Platte, vključno s svetim Črnim gorovjem, ti. Black Hills. Kmalu po podpisu pogodbe so tam odkrili zlato in srebro, sledil je vdor vojske, ki je ščitila naseljence in rudarje. Osem let po podpisu pogodbe, je sledil odvzem celotnega Črnega gorovja in nadaljni razpad ozemlja na rezervate. V pogovoru z delegacijo Owe Aku za Radio študent, ki je potekal 14. julija v Ženevi, bomo izvedeli, zakaj se še vedno borijo za stare pogodbe.

Intervju je opravil Miha Mihelič.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.