BOLGARI MED EVROPO IN RUSIJO

BOLGARI MED EVROPO IN RUSIJO

Aktualno-politična novica
8. 3. 2017 - 12:00

V Bolgariji bodo 26. marca potekale izredne parlamentarne volitve, ki jih je razpisal novembra izvoljeni predsednik Rumen Radev. Nekdanji predsednik vlade Bojko Borisov je med predsedniško kampanjo novembra lani obljubil, da bo odstopil z mesta predsednika vlade, v kolikor za predsednico ne bo izvoljena Cecka Cačeva, kandidatka njegove stranke GERB. Radev je Cačevo 13. novembra v drugem krogu volitev premagal, Borisov pa je odstopil.

Politika novega predsednika se je od volitev dalje znašla v središču politične pozornosti. Nasprotniki, predvsem nekdanja vladajoča konzervativna stranka GERB, mu očitajo proruskost in zanemarjanje interesov ter dolžnosti Bolgarije znotraj Evropske unije. Dokaz proruskosti Radeva naj bi bilo nasprotovanje sankcijam Evropske unije, ki jih je proti Rusiji uvedla zaradi krize v Ukrajini. Današnji Balkan ekspres namenjamo domnevni proruskosti predsednika Radeva in njeni umestitvi v politični kontekst.

Lanskoletne predsedniške volitve, ki so odnesle takratno vlado in za predsednika presenetljivo ustoličile Radeva, kandidata s podporo socialistov, opiše Angel Petrov, urednik bolgarskega časnika Novinite.

Izjava

Zaradi obljube Borisova, da bo odstopil v primeru poraza njegove stranke, so volivci predsedniške volitve izkoristili za izglasovanje nezaupnice vladi stranke GERB. Socialistična stranka BSP, naslednica Komunistične partije, je volitve s pridom izkoristila za vzpon na lestvici priljubljenosti. Socialisti so bili po dvojnih uspelih parlamentarnih volitvah leta 2009 premagani, od takrat pa jim volilno telo ni vrnilo zaupanja v vodenje vlade. Implikacije volitev nadalje razloži Petrov.

Izjava

Rumen Radev je bil do lanskoletnih volitev politično neizkušen. Do avgusta 2016 je dve leti služil kot poveljnik letalskih sil Bolgarije, nato pa sta ga za predsednika nominirali dve stranki, socialistična BSP in pa Alternativa za preporod Bolgarije. Slednja je še isti mesec umaknila svojo podporo Radevu. Ideja o proruskosti Radeva je bila del negativne kampanje, ki jo je stranka GERB vodila proti socialističnemu kandidatu. Poleg njegovega domnevnega nasprotovanja sankcijam EU, so ga primerjali s takrat sveže izvoljenim domnevno proruskim predsednikom Moldavije, Igorjem Dodonom. Nadaljuje Petrov.

Izjava

Kljub temu pa debata o sankcijah Evropske unije ni nepomembna. Od ukrajinske krize dalje, ko je Evropska unija uveljavila sankcije zoper Rusije, se Bolgari, ki so večinsko odvisni od ruskega zemeljskega plina in nafte, prerekajo, ali naj podprejo EU ali zaščitijo svoje energetske interese. Medtem ko tradicionalno bolj proruski socialisti sankcijam nasprotujejo, do novembra vladajoči konzervativci podpirajo odločitev Evropske unije. Ruski LUKOIL je med drugim lastnik največje bolgarske rafinerije Neftochim, ki ji do sedaj sankcije niso škodovale. Politični kontekst nasprotovanja sankcijam predstavi Petrov:

Izjava

Kljub temu, da so sankcije priročna politična tema, se strokovnjaki na področju energetike strinjajo, da imajo sankcije Evropske unije v resnici zanemarljiv vpliv na gospodarstvo Bolgarije. Martin Vladimirov, član bolgarskega možganskega trusta Center for Study of Democracy, celo trdi, da so imele sankcije na Bolgarijo pozitiven vpliv, saj so posredno ustavile gradnjo Južnega toka, ki bi Bolgarijo prikoval na odvisnost od ruskega Gazproma.

Izjava

EU sankcije nas pripeljejo do glavne špekulacije nasprotnikov Radeva. Slednji naj bi torej z nasprotovanjem sankcijam ščitil interese Rusije, ki je večinska dobaviteljica nafte ter zemeljskega plina v Bolgarijo. Nadaljuje Vladmirov.

Izjava

Rusija, kot pojasni Petrov, seveda ni zainteresirana za liberalizacijo energetskega trga ter diverzifikacijo dobave nafte in energetskega plina v Bolgarijo. A obtožbe, da za tem stoji tudi Radev, naj ne bi imele trdnih temeljev. Med drugim so Radeva, sicer bivšega generala in vojaškega pilota, politični nasprotniki obtožili, da je predstavnik ruskega orožarskega lobija. Pojasni Petrov.

Izjava

Kljub temu pa Rusija v zadnjih mesecih bolj aktivno lobira na področju izgradnje energetske infrastrukture, med drugim obuja tudi možnost izgradnje projekta Južni tok. Petrov opiše delno sovpadanje ruskega lobiranja z izvolitvijo Radeva.

Izjava

Obtožbe proruskosti se zdijo napihnjene in jih moramo, kot pravi Petrov, umestiti v politični kontekst zadnjih štirih mesecev.

Izjava

Parlamentarne volitve, ki bodo potekale 26. marca, bodo pokazale, do kolikšne mere bodo socialisti uspeli nadaljevati svoj vzpon, ki mu lahko sledimo od predsedniških volitev dalje. Petrov nam predstavi politični parket pred volitvami.

Izjava

Petrov nadalaljuje s predstavitvijo političnih in socialnih tem, s katerimi stranke v predvolilnem boju naslavljajo volilno telo.

Izjava

Med glavnimi strankarskimi spori pred prihajajočimi volitvami naj bi bila tudi vloga Bolgarije v Natovih patruljah v Črnem morju. Nekdanji bolgarski premier Borisov je začasno vlado obsodil, da je s pridružitvijo Natovi misiji ogrozila nacionalne interese, saj nastopa kot nasprotnik Rusije. Borisov je v času svojega mandata pristal na večje sodelovanje v misiji Nata, a je odločitev kasneje razveljavil.

Petrov kljub temu meni, da gre za umetno ustvarjen problem. Borisov naj bi pred volitvami želel na svojo stran pridobiti čim večje število proruskih volilcev, ki bi sicer tradicionalno volili BSP oziroma socialistično stranko. Sodelovanje Bolgarije v misijah Nata in politične igre predstavi Petrov:

Izjava

Razvidno je, da je proruskost v Bolgariji zgolj politično orodje za nagovarjanje te ali one volilne baze. Medtem ko konzervativni GERB predsednika Radeva obsoja proruskosti, se vodja stranke Borisov rade volje postavi v bran ruskih interesov, ko je v predvolilnem kontekstu to smiselno. Realnopolitično mora Bolgarija upoštevati plinsko in naftno odvisnost od ruskega Gazproma, a hkrati naslavljati svoje interese znotraj Evropske unije in Nato pakta. Glede na to, kako zapiha veter, se stališča proti Evropski uniji ali Rusiji uporabijo kot orodje za diskreditacijo nasprotne strani.

Trdnih dokazov o proruskosti Radeva, kakršnakoli naj bi ta sploh bila, torej ni. Več o odnosu Bolgarije do Evropske unije in Rusije, bomo lahko izvedeli šele po parlamentarnih volitvah konec marca. Današnji Balkan ekspres zaključi Petrov:

Izjava

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.