Če ni bencina, naj jedo kruh
Spoštovani poslušalci, poslušate Balkan ekspres. Tokratna oddaja se v celoti posveča Bosni in Hercegovini. Prvi del oddaje selimo na ceste mest v Bosni in Hercegovini. Dražana Lepir, iz banjaluškega združenja Oštra nula, je spregovorila o blokadah cest, ki so se zgodile zaradi podražitve cen goriv. Za drugi del oddaje smo govorili z Nidžaro Ahmetašević, prostovoljko društva Are You Syrious in neodvisno novinarko. Ahmetašević je kot prostovoljka pretekle dneve preživela na terenu, na območju med Veliko Kladušo, Bihaćem in Sarajevom, in je za Balkan Ekspres spregovorila o novih institucionalnih prijemih ob povečanem številu beguncev ter migrantov na tem območju.
Na Radiu Študent smo že v ponedeljkovem OFF-u poročali o blokadi cest v nekaterih mestih Bosne in Hercegovine. Facebook skupina “Stop poskupljenju goriva” oziroma slovensko “Stop podražitvi goriva” je uspela mobilizirati jezne državljane, ki so v nedeljo med 17. in 18. uro ustavili promet v večjih mestih Bosne in Hercegovine, kot so Sarajevo, Banja Luka, Tuzla in Bihać. Protestirajo zaradi postopnega dviga cen goriv. 95-oktanski bencin je na začetku leta 2018 stal 1,90 konvertibilne marke oziroma dobrih 97 centov na liter, medtem ko je v 24. oziroma prejšnjem tednu cena 95-oktanskega bencina znašala 2,31 konvertibilne marke ali evro in 17 centov. Posledično se je dvignila tudi tarifa taksistov v Sarajevu: tako štartnina kot prevožen kilometer.
Primerljivi protesti so se zgodili tudi v sosednji Črni gori in Srbiji, čeprav tam v občutno manjšem obsegu: v Črni gori je resda prišlo do blokad v nekaterih mestih, kot sta Nikšić in Budva, ter v prestolnici Podgorica, a so po poročanju lokalnih medijev te bile neznatne in niso ovirale prometa. V Srbiji so bile blokade obsežnejše. V petek je prišlo do blokade prometa v večjih mestih, v ponedeljek so blokirali prometnico v Beogradu, ki povezuje mesto z letališčem Nikola Tesla.
Povsod so protestniki soglasni: vztrajajo pri tem, da so cene bencina previsoke in zahtevajo, da se zmanjšajo trošarine in s tem profit, ki ga ima država od obdavčitve goriv. Odzivi so bili raznoteri. Srbski obrambni minister Aleksandar Vulin je zatrdil, da je mogoče, da cene goriv padejo - ker so preprosto odvisni od naftnega tržišča. Hkrati to seveda pomeni, da je možen tudi porast cen. Predsednik Republike Srbije, Aleksandar Vučić, se med tem sprašuje, zakaj se ljudje pritožujejo in ali ne bi bilo bolje, da bi hvalili Vučića - torej njega samega - da imajo v Srbiji najnižje cene kruha in najcenejšo elektriko v Evropi? Minister trgovine v Federaciji, večji entiteti Bosne in Hercegovine, Zlatan Vujanović je obljubil, da bo z današnjim dnem prišlo do znižanja cen goriv na nekaterih črpalkah. Cena naj bi se znižala vsaj za 2,5, mogoče celo 7,5 centov. V Facebook skupini “Stop podražitvi goriva” so ljudje soglasni, da cena goriva ne sme presegati 1,5 konvertibilne marke ali 76 centov. Tako radikalna pocenitev se ne bo zgodila.
Dražana Lepir sama ni voznica, zato ima drugačen pogled na situacijo kot protestniki. Prevladujoče sporočilo je, tako pravi Lepir, enotnost in združenost protestnikov v Bosni in Hercegovini, s posebnim poudarkom na Banja Luki.
Tako srbski kot bosansko-hercegovski mediji so protestnike začeli svariti, da bodo policisti udeležence v prometni blokadi kaznovali. Policisti v uniformah in civilu naj bi fotografirali udeležence v blokadi ter jim nato izdajali kazni. O kaznovanju udeležencev blokade več pove Lepir.
V ponedeljek prometa niso blokirali zgolj z osebnimi avtomobili. Po podatkih Neodvisnega združenja kmetov Srbije, so v ponedeljek srbske ceste blokiralo tudi približno dva tisoč kmetovalcev. Kaj pa v Bosni in Hercegovini?
Glede na pocenitev goriv lahko proteste smatramo za uspešne.
Komad: Elvis J. Kurtović - Sva su raja
V drugem delu oddaje sledi intervju s prostovoljko in neodvisno novinarko Nidžaro Ahmetašević, ki je za Balkan ekspres spregovorila o novonastali situaciji z begunci in migranti v Bosni in Hercegovini.
V preteklih dneh se je Ahmetašević gibala med Veliko Kladušo, Bihaćem in Sarajevom. Zadnje mesece od tam kot iz kapalke curljajo informacije o porastu števila beguncev. V članku Borisa Pavelića na spletni strani reškega Novega lista lahko preberemo, da je prišlo do umika beguncev z ulic in parkov. Zelenico Alatuša v bližini Velike Kladuše naj bi pokosili, tam postavili nadstrešek, električni agregat in nekaj šotorov.
Kakšen je položaj beguncev na severozahodu Bosne in Hercegovine, natančneje pove Nidžara Ahmetašević.
Občina Velika Kladuša je tamkajšnjemu Zdravstvenemu domu nakazala pet tisoč evrov za pomoč pri oskrbi beguncev.
Ahmetašević pove, ali so migranti in begunci še zmeraj prisotni na ulicah in v parkih Velike Kladuše ter v bližnjem Bihaću.
Vredno je poudariti, kar Ahmetašević pove na koncu te izjave. Kljub temu, da je novinarka in prostovoljka, ki spremlja stanje, do nedavnega ni vedela, da se je v Bihaću uvedla neformalna policijska ura za begunce in migrante. Prav tako so priča očitno poostrenemu policijskemu nadzoru.
Ahmetašević z nami deli še povsem sveža spoznanja. Včeraj zjutraj je v Sarajevu govorila s policijo in ministri, od katerih je zahtevala pojasnila, zakaj so policisti pričeli s preganjanjem ljudi iz parkov. Policijski komisar ji je odgovoril, da nikjer po svetu ljudje ne morejo posedati po javnih zelenicah.
O novih pregonih iz javnih površin Sarajeva govori Nidžara Ahmetašević.
Trenutno dogajanje v Bosni in Hercegovini ima grenak priokus, saj gre za slab deja vu, ki smo ga bili deležni praktično že v vseh državah v regiji. Prvič, država trdi, da je situacija pod kontrolo - kar v tisti točki načeloma drži. Ob spremembi rute ali povečanem vračanju čez mejo ter dodatnem izgonu beguncev in migrantov državni aparat popusti. Naenkrat je nemogoče zagotoviti osnovne človeške potrebe, kot so hrana, zdravstvo in higiena. Država se na to odzove z represijo državnih organov.
Dodaj komentar
Komentiraj