Spet mobilizirani

Spet mobilizirani

Oddaja
demobilizirani vojni veterani v Federaciji BiH
7. 3. 2018 - 12.00

Z današnjim Balkan ekspresom potujemo v Bosno in Hercegovino, natančneje v prestolnico Sarajevo in na meje Federacije Bosne in Hercegovine. V zadnjih tednih lahko na primeru Bosne morda lažje kot sicer opazujemo indice, da se vojna, v kateri bi Bošnjaki skorajda ostali brez svoje države, nikdar zares ni končala. Ali da se je nadaljevala z drugimi, do golega življenja ljudi manj nasilnimi sredstvi. Ker širšega konteksta, ki tako rad uide iz spomina, tu ne moremo podati, spomnimo vsaj na zadnje razsodbe haaškega sodišča za vojne zločine. To je prepoznalo obstoj zločinske organizacije pod vodstvom hrvaškega državnega vrha in njen cilj etničnega čiščenja Bošnjakov z namenom vzpostavitve tako imenovane velike Hrvaške. Sodišče je prav tako potrdilo, da je Hrvaški obrambni svet kot oborožena sila Herceg-Bosne okupiral osem občin Republike BiH.

A vojna v Bosni še vedno ostaja v veliki meri neraziskana. Državni tožilec BiH ima zgolj v osnutku strategije za vojne zločine na mizi več kot 550 nerazrešenih primerov vojnih zločinov, v katerih je identificiral prek 4500 storilcev. Poleg tega pa ga čaka še vsaj toliko primerov, v katerih so storilci neznani. V Federaciji BiH demobilizirani vojaki - med katerimi so tako veterani Vojske Republike BiH in Vojske BiH kot veterani Hrvaškega obrambnega sveta - skušajo kljub temu od 28. februarja blokirati glavne prometnice bošnjaško-hrvaške entitete. Daytonski sporazum ima, kot kaže, vendarle daljnosežne učinke na legitimiteto institucij Federacije BiH, če ne drugod, pa vsaj pri vojnih veteranih. Ti z blokadami cest protestirajo proti gluhim ušesom federalne vlade za njihove zahteve. Te vključujejo javno objavo tako imenovanega registra braniteljev, ukinitev financiranja prek 1600 domnevno veteranskih društev in ustanovitev enotne organizacije za deljenje prispevkov nekdanjim borcem. Prav tako bi protestniki poenotili in nekoliko zvišali odškodnino za dokazano udeležbo v vojni med 1992 in 1995, ki bi bila višja v primeru daljšega bojevanja in večje izpostavljenosti življenja pri njem.

Nazil Velić, eden od protestnikov iz Bugojna in veteran, ki je bil pripadnik sedmega korpusa Vojske Republike BiH, strne zahteve protestnikov in razloge za radikalizacijo protestov. Že od junija lani je Velić del nekaj 10 veteranov, ki protestno šotorijo pred poslopjem vlade v Sarajevu.

Izjava

Kantonalne in federalne oblasti na blokade prometnic s strani več skupin po nekaj sto veteranov sprva niso reagirale s posebnimi ukrepi. Demobilizirani borci so tako med drugim blokirali glavne prometnice v Tuzli, Zenici in Doboju kot tudi glavno cesto od Sarajeva do Konjica. Od sobote pa se vrstijo primeri, ko kantonalne in federalne policijske sile protestnikom preprečujejo blokado cest. Pri Tuzli, kjer so blokirali avtocestni razcep Šićki brod, je policija pri uspešnem razdiranju blokade dva izmed protestnikov lažje poškodovala, osem pa jih je pridržala. Protesti v zimskih razmerah pa so zahtevali tudi smrtno žrtev, za katero krivde ne nosi posredovanje policije. Zaradi srčnega napada je v občini Doboj Jug preminil Nusret Krličević. Po opravljenem pokopu je skupina, ki je protestirala na tem območju, naznanila umik s cest in iskanje pravice prek sistemskih institucij.

A institucionalna in bolj mirna pot se je do sedaj izkazala za jalovo, kar je tudi privedlo do blokad cest. Že od 12. junija 2017 nekaj deset vojnih veteranov mirno kampira pred vladnim poslopjem v Sarajevu, pri čemer zahtevajo sklic izredne seje parlamenta, na kateri bi razpravljali o njihovih treh zahtevah. Po skoraj letu dni požvižgavanja vlade nanje, so 10. februarja zahtevo za sklic izredne seje vložili prek treh strank - med njimi je tudi vladna HDZ BiH. Ob tem so demobilizirani borci s podporo Združenja pozabljenih braniteljev in borcev BiH napovedali blokado cest, v kolikor izredna seja ne bi bila sklicana do 28. februarja.

Izjava

Federalni parlament je že leta 2016 sprejel Resolucijo branilcev, a le kot resolucija ta seveda ni prinesla sprememb v praksi.

Izjava

Najpomembnejša zahteva veteranov, ki se opirajo na Združenje pozabljenih braniteljev in borcev BiH, je javna objava tako imenovanega registra braniteljev. Uradni register, ki ga je minister za vprašanje borcev in invalidov vojne Salko Bukvarević izdal pred dobrim letom, obsega okrog 570.000 nekdaj zaposlenih v vojski BiH in Hrvaškem obrambnem svetu ter povezanih službah. Temelji na evidencah že ukinjenega ministrstva za obrambo Federacije BiH in ni dostopen javnosti. Po prepričanju protestnikov obsega preveliko število ljudi, od katerih je prek 200.000 po njihovih besedah “lažnih”.

Izjava

Po pisanju bosanskih medijev je število registriranih borcev drastično poskočilo v mandatu federalnega premierja Nedžada Brankovića, ki je stolček zasedal od leta 2007 do leta 2009. Sprejel naj bi tri uredbe, ki so povečale število borcev za 150.000. Po interpretaciji Velića pa se je število tako imenovanih “lažnih” borcev povečalo tik po sprejetju Daytonskega sporazuma, torej po koncu leta 1995.

Izjava

Novinarka časnika Oslobođenje Gordana Katana “lažne” borce razlaga z dejstvom, da je delitev certifikatov o udeležbi v vojni razdeljena med kantonalne in federalne oblasti. Nejasna ločnica med zakonskimi pooblastili povečuje možnost nakupa statusa borca.

Izjava

Posredno je v intervjuju za spletni portal Faktor.ba tudi minister Bukvarević priznal, da obstajajo zlorabe registra in vojnih certifikatov. Razložil je, da je bilo v njegovem mandatu pregledanih okrog 140.000 primerov, po tem pa so federalne oblasti odvzele pravico do odškodnine približno 6000 domnevnim veteranom in zmanjšale pravice 7000-im. Od tega jih po njegovih besedah 2000 sploh ni imelo veljavnega certifikata o udeležbi v vojni.

Protestniki zahtevajo tudi ukinitev financiranja več kot 1600 društev veteranov in ustanovitev ene same organizacije, ki bi temeljila na transparentnem registru borcev. Zakaj, razloži Velić.

Izjava

Velić razlaga, da združenja borcem, ki so v njih včlanjeni, četudi so to “pravi” borci, ne prinašajo nujno dohodkov.

Izjava

Po mnenju Katane je nejasen način, na katerega so urejena društva, sredstvo vlade za kupovanje socialnega miru.

Izjava

Dežurni minister Salko Bukvarević se je na protestne zahteve že odzval s pojasnilom, da pričakujejo preveč. Po njegovih izračunih bi izpolnitev zahtev federalni vladni proračun stala dodatnih 143 milijonov evrov, poleg 570 milijonov, ki jih vlada združenjem in posameznikom iz registra borcev namenja sedaj. Katana stališče vlade komentira tako:

Izjava

Kljub vladi, ki tako na terenu s policijskim posredovanjem kot pri zakonski ureditvi ne popušča, demobilizirani borci napovedujejo nove blokade cest in proteste do izpolnitve svojih zahtev. S tem, ali jim bo to uspelo pred splošnimi volitvami oktobra in menjavo trenutne vlade, v kateri so Stranka demokratske akcije, HDZ BiH in Savez za bolju budućnost BiH, ali ne, pa se ne obremenjujejo.

Izjava

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness