Harmanli 21
V tokratnem Balkan Ekspresu se spuščamo nekoliko vzhodneje od nekdanje Jugoslavije in se posvečamo temi, ki je tako v slovenski medijski krajini kot v mednarodni te dni zanemarjena. V Bolgariji je decembra potekala zadnja sodna obravnava, v kateri je bilo 21 migrantov obtoženih uničevanja državne lastnine in drugih dejanj, ki se nanašajo na proteste v begunskem taborišču v mestu Harmanli. Večino preostalih migrantov in prosilcev za azil, udeleženih v protestih, so bolgarske oblasti po protestih večinoma premestile v centre za pridržanje, številne izmed njih pa je Bolgarija kasneje tudi vrnila v državo izvora.
V Bolgariji se kljub upadanju števila migrantov povečuje število primerov pripiranja migrantov v centre za pridržanje, v katerih so potekali tudi azilni postopki. V enega izmed teh centrov na bolgarsko-turški meji so bili premeščeni tudi migranti, obtoženi v primeru Harmanli 21, od katerih so v procesu ostali le štirje. Enajst se jih nikoli ni udeležilo obravnave, od preostalih desetih pa jih je šest podpisalo izjavo, da se vrnejo v Afganistan. Spomnimo tudi, da bolgarske oblasti na svojih mejah izvajajo nezakonita vračanja oziroma t. i. pushbacke, prav tako pa je leta 2013 na meji s Turčijo začela z gradnjo ograje. Prav tako je na bolgarskih mejah osebje Evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex.
Nedaleč od turško-bolgarske meje v mestu Harmanli je bila nekdanja vojaška baza leta 2013 preurejena v begunski sprejemni center. Razmere v centru so bile zaradi pomanjkanja hrane, odsotnosti primerne zdravniške pomoči in prenatrpanosti vseskozi neprimerne za bivanje. Prav tako je v centru nastanjeni migrant območje lahko zapustil le, če je imel ustrezno identifikacijsko izkazilo. Dotična regulacija je bila sproščena leta 2014, ko je bil center preurejen v odprti kamp, a se neprimerne bivanjske razmere niso znatno uredile. Nevzdržne razmere so se le še poslabšale ob številčnejšem prihodu migrantov, leta 2016 pa so poleg tega še zaradi dodatnega zaostrovanja pogojev zaradi ukrepov bolgarskih oblasti migranti začeli protestirati. Na proteste so se z demonstracijami odzvala ksenofobna gibanja, bolgarske oblasti pa so odprti kamp preuredile v zaprtega. Razloge za proteste in nadaljnje odvijanje pojasni Ivo Stefanov, novinar in aktivist skupine Solidarnost s Harmanli 21.
Oblasti so domnevno kamp zaprle zaradi bolezni in prevelike možnosti okužbe. Kot je opozoril sogovorec, so zaradi nemirov v kampu k zaprtju pozivala tudi ksenofobna gibanja, ki so v ta namen organizirala proteste. Med udeleženci protestov sta bila tudi sedanji minister za obrambo in namestnik bolgarskega predsednika Krasimir Karakačanov ter evropski poslanec Angel Džambazki. Podrobneje o razmerah v taboru pred protesti Andrea Contenta, neodvisni raziskovalec in nekdanji član Zdravnikov brez meja.
Bolgarske oblasti so se na proteste odzvale s policijskimi racijami in vodnimi topovi. Kot pojasni sogovorec, se ravnanje policije navkljub policijskemu pretepanju migrantov v bolgarski javnosti ne omenja. O odzivu oblasti, arbitrarnosti izbire obtoženih migrantov in vsebine obtožb, ki jih bremenijo, znova Stefanov:
Sodne obravnave naj bi se začele aprila leta 2018, a se je zaradi odsotnosti 11 obtoženih migrantov sojenje prestavilo na avgust. Po zgolj uvodni obravnavi avgusta je bila naslednja obravnava napovedana za september in preložena na oktober. Na tej obravnavi so bili le še štirje od obtoženih 21 in začetnih desetih, ki so se sojenja udeležili.
Poleg 21 obtoženih je bilo po protestih približno 300 zaprtih, med katerimi so oblasti pretežen delež deportirale. Podrobne številke deportiranih sicer niso znane, saj ministrstvo za notranje zadeve ne beleži deportacije ločeno od prostovoljnih vrnitev, a tudi prostovoljne vrnitve so potekale vprašljivo prostovoljno. Več pričevanj dokazuje, da so domnevno prostovoljne vrnitve potekalo tako, da migranti niso vedeli, kaj podpisujejo, odklonitev podpisa pa ni bila realna možnost.
Preden so bili vrnjeni v izvorno državo oziroma deportirani, so bili premeščeni v centre za pridržanje. Četudi so se pridržanja v teh centrih, ki delujejo kot zapor, dogajala že pred letom 2015, so bila v bolgarski zakonodaji urejena šele dotično leto. Preden migranti vstopijo v azilni proces, jih je v praksi večina nastanjena v teh centrih, ki služijo tudi kot prostor, kamor bolgarske oblasti nastanijo migranta pred deportacijo. Poleg tega bolgarska zakonodaja omogoča tudi pridržanje do največ 30 dni, in sicer za namene preverjanja identitete domnevno iregularnega migranta. Kljub temu da je bilo število migrantov, prijetih zaradi neavtoriziranega prečkanja meje, leta 2017 za desetkrat manjše kot leta 2015, je število pridržanj naraslo za 30 odstotkov, prav tako pa se je podaljšal čas pripora.
Protestirajoči migranti v Harmanliju so bili premeščeni v danes edina dva pridrževalna centra. Eden izmed njiju je Busmanci, ki leži v vasi blizu glavnega mesta Sofija. Po protestih v Harmanliju so v Busmanciju odprli zaprti pridržalni center, namenjen prosilcem za azil, kjer so bili nastanjeni tudi azilantski prosilci iz Harmanlija, preden so bili deportirani ali premeščeni v odprti kamp.
Ostale protestnike so bolgarske oblasti nastanile v pridrževalni center Ljubimec na bolgarsko-turški meji, ki ga bolgarska zakonodaja evfemistično imenuje “posebna namestitev za tujce”. Ta pridrževalni center je začel delovati leta 2011, začetek delovanja pa je v očeh bolgarske politike deloval kot izpolnitev pogojev za pridružitev k šengenskemu območju.
Pogoji v centrih za pridržanje so podobni zaporu. Sledeč evropski direktivi in možnosti pripora do največ 18 mesecev, je de facto v centre nastanjena večina migrantov, ki pridejo na območje Bolgarije, preden se zanje začne azilni postopek.
V omenjenih centrih je dostop do zdravnika omejen, vanje imata vstop le Urad Visokega komisariata Združenih narodov za begunce in bolgarski Helsinški komite.
V Ljubimecu, enem izmed pridržalnih centrov, so bili priprti tudi migranti, obtoženi zanetenja protestov v Harmanliju. Neprimerne bivalne razmere so po mnenju sogovornika tako delovale kot vzvod za hitrejšo privolitev v vrnitev. S tem, da je dotična taktika na delu tudi pri obtoženih protestnikih iz Harmanlija, tokratni Balkan Ekspres zaključuje Stefanov.
Dodaj komentar
Komentiraj