Kriminalizacija solidarnosti
V tokratnem Balkan ekspresu bomo govorili o predlogu novega zakona o tujcih na Hrvaškem ter o bližajočem se članstvu Kosova v Evropski nogometni zvezi.
Balkanska begunska pot je zaprta, tok ljudi, ki je mesece potoval prek Hrvaške proti severu in zahodu celine, je prav tako ustavljen. Vse to skupaj pa ni ustavilo hrvaške vlade, ki je predstavila predlog novega zakona o tujcih, čigar glavni namen naj bi bil, po besedah ministrstva za notranje zadeve, le usklajevanje z direktivami Evropske unije. Poglobljeno branje predlogov pa kaj kmalu razkrije, da so le-ti zastavljeni dosti širše oziroma bolje rečeno bolj restriktivne kot same direktive. Vlada zakon želi potrditi po hitrem postopku, da bi še ujela rok, postavljen s strani EU, kar pa skrajšuje obdobje javne razprave in možnosti za konkretne komentarje nevladnih organizacij na sporne člene zakona.
Eno od združenj, ki se je zelo aktivno vključilo v razpravo, je Center za mirovne študije iz Zagreba, ki je ta teden organiziral tudi okroglo mizo na temo predloga zakona o tujcih, kamor so bile povabljene ostale nevladne organizacije, prav tako pa predstavniki vlade. Govori Vanja Bakalović, predstavnica centra.
Nevladne organizacije v predlogu zakona najbolj motijo členi, katerih skupni imenovalec je tako imenovana kriminalizacija solidarnosti. Le-ta jasno nakazuje politično stališče države do beguncev in migrantov, vlada pa vztraja, da je njen namen zajeziti trgovino z ljudmi, in ne dela humanitarnih organizacij. Nekoliko na širše, Drago Župarić iz zagrebškega Inštituta za migracije in narodnosti.
V vrhuncu begunske krize so na Hrvaškem aktivno delovale številne humanitarne organizacije, tudi država je prevzela vlogo v transportu in skrbi za ljudi, pomanjkanje česar je tudi sam hrvaški premier Zoran Milanović očital srbskemu kolegu Aleksandru Vučiću. Vanja Bakalović.
Preostali dve najbolj sporni ureditvi v predlogu zakona, ki bi po načrtih vlade moral biti sprejet v Saborju do konca meseca maja, predstavi Župarić.
Pridržanje se namesto kot skrajno sredstvo lahko po novem predlogu uporabi v številnih okoliščinah, ko le-to ni smiselno, kar pa tudi pušča možnost zlorabe s strani represivnih organov meni Bakalović.
V Centru za mirovne študije prav tako poudarjajo pomen regulacije statusa ljudi brez ustreznih papirjev, ki čakajo na odhod iz države. Predlog organizacije za rešitev tega problema predstavi Bakalović.
Zaradi omejenega časa javne razprave nekateri sporni členi ostajajo brez komentarja in ustrezne kritike. Med njih spadajo nove ureditve na področju izobraževanja in združevanja družin.
Pred koncem Denana Kalamujić iz Baze za delavsko iniciativo in demokratizacijo predstavi položaj migrantskega dela v predlogu, kjer očitno primanjkuje direktnih smernic, kar pušča veliko prostora za prosto interpretacijo.
Predlog novega zakona ne popravlja krivic aktualnega in se še naprej fokusira na dolžnosti migranta-delavca, in ne delodajalca.
8 let po razglasitvi neodvisnosti se Kosovu očitno obeta članstvo v pomembni organizaciji, ki se ga nadejajo tudi v političnem vrhu, s predsednikom Hashimom Thaçijem [izg. Hašimom Tačijem] na čelu. Ne, ne gre za Združene narode, ki še vedno ostajajo nedosegljiv cilj za mlado republiko, pač pa za Združenje evropskih nogometnih zvez, bolje poznano pod kratico UEFA, ki bi ji posledično tudi odprlo vrata do krovne svetovne federacije, FIFE.
Predsednik Thaçi je v Prištini sprejel delegaciji omenjenih organizacij, ki sta bili na obisku z namenom priprave poročila, ki bo funkcionarjem UEFE predstavljeno pred naslednjim kongresom v Budimpešti, kjer je na dnevni red uvrščena tudi razprava o prijavi Kosovske nogometne zveze, krajše FKK, za polnopravno članstvo. Z optimističnimi napovedmi postreže predstavnik zveze Fazli Berisha.
Po trenutni ureditvi iz leta 2014 ima Kosovo poseben status, ki mu dovoljuje igranje prijateljskih tekem z ostalimi reprezentancami, z izjemo ekip s področja bivše Jugoslavije. Reprezentanca Republike Kosovo prav tako na tekmah ne sme uporabljati nacionalnih simbolov, torej zastave, grba in himne.
Prva mednarodno priznana tekma kosovske ekipe je bila tako tista s Haitijem v Kosovski Mitrovici pred dvema letoma. Od takrat so odigrali še pet tekem, eno od njih tudi z Albanijo.
Bližajoče se članstvo pa ni po godu Srbski nogometni zvezi, ki vztrajno zavrača že sam obstoj FKK-ja. Pogled iz Beograda predstavi Miroslava Milanović, novinarka Sportskega žurnala.
Še leta 2013 je bilo stališče FIFE in UEFE jasno: Kosovo lahko postane država članica šele, ko ga sprejmejo v družino Združenih narodov, a temu očitno več ni tako. Berisha.
Na bližajočem se kongresu bi Kosovo ob potencialnem glasovanju potrebovalo navadno večino oziroma 28 od 54 glasov članic. Tudi v Srbiji se tako zavedajo, da ne bodo več mogli dolgo blokirati Kosova na poti k članstvu. Pojasnjuje Milanović.
Še bolj kot Srbijo pa bi verjetno moralo polnopravno članstvo FKK-ja v UEFI in FIFI skrbeti bratsko Albanijo, ki redno krepi izbrano vrsto s talenti s Kosova. Albanska ekipa, ki se letos prvič udeležuje evropskega prvenstva, bo na seznamu imela kar nekaj igralcev, rojenih na Kosovu, vključno s kapetanom in igralcem z največ nastopi za izbrano vrsto, Lorikom Cano.
Dodaj komentar
Komentiraj