Laže selo, lažu ljudi
Z značilnim zvokom trobe, ki jo je mogoče slišati na vsakoletni konjeniški prireditvi na Hrvaškem, imenovani Sinjska alka, odpiramo današnji Balkan ekspres, oddajo Aktualno-politične redakcije Radia Študent. Pozornost usmerjamo v okolico Sinja, sicer mesta, ki se nahaja v notranjosti Dalmacije, blizu meje z Bosno in Hercegovino.
V občini Hrvace se je to nedeljo na eko piknik-protestu z imenom Kontra sili, kontra mraku, ali v prevodu Proti sili, proti temi, zbralo nekaj sto ljudi. Z dogodkom so na terenu izrazili nasprotovanje načrtovanemu projektu gradnje plinske termoelektrarne na jezeru Peruća. Svoje nasprotovanje je sicer v obliki podpisane peticije preko spleta izrazilo že več kot 16 tisoč posameznikov in, kot zagotavlja avtor peticije, velika večina domačinov.
Za začetek nekaj podatkov. Peruća je akumulacijsko jezero, ki je bilo leta 1958 ustvarjeno za potrebe hidroelektrarne. V njem je 570 milijard litrov prvovrstne pitne vode, vanj pa vteka in steka reka Cetina, ki se v Omišu izliva v Jadransko morje.
Novi zasebni projekt, imenovan VisViva, bi na jezeru pred jezom postavil še plinsko termoelektrarno, reverzibilno hidroelektrarno in pa pripadajoče plinovode oziroma električne vode. Podjetje, ki razvija projekt, je MCC Ekskluzivne nekretnine d.o.o., podatki o investitorjih in o projektu nasploh pa so javnosti v veliki meri neznani. Nekaj uvida ponudi predstavitveni YouTube video podjetja.
Drugačno sliko projekta ponujajo nasprotniki njegove izvedbe, ki so po večini zbrani okoli iniciativ Javno je dobro in Ne daj se, Cetino. Opozarjajo na ekološko in gospodarsko nesmiselnost gradnje plinske elektrarne, pa tudi na možnost konflikta interesov, ker je direktor prej omenjenih MCC Ekskluzivnih nekretnin d.o.o. partner aktualne ministrice za zunanje zadeve in podpredsednice vlade Marije Pejčinović Burić.
Mislav Cvitković, predstavnik iniciative Ne daj se Cetino, sicer fizik z Inštituta Ruđer Bošković, je prvopodpisani na omenjeni spletni peticiji, objavljeni na strani CitizenGo.com ter naslovljeni neposredno na premierja Hrvaške Andreja Plenkovića.
Spoštovani gospod Plenković,
V sklopu projekta VisViva je načrtovana gradnja velike kombinirane kogeneracijske termoelektrarne Peruća z močjo 500 megavatov na tamkajšnjem jezeru. V decembru se je končala javna razprava o študijah vpliva na okolje. To je zadnji korak za pridobitev gradbenega dovoljenja. Termoelektrarna na Perući je geostrateški samomor, ekonomsko gledano rop državljanov, ekocid, kulturocid in memoricid.
Termoelektrarna bo storila ekocid, ker bo za hlajenje uporabljala vodo iz jezera, kar ga bo segrelo do 2 stopinji Celzija, v času nizkega vodostaja pa tudi do 20 stopinj Celzija. Takšna sprememba bo ubila življenje v jezeru in v reki. Poleg tega bo elektrarna v jezero dnevno spustila 280 tisoč litrov odpadnih voda, čez 110 metrov visok dimnik s premerom devetih metrov pa v zrak 2,4 milijona kilogramov izpušnih plinov na uro.
Po mnenju Cvitkovića je tako med okoljskimi vplivi najbolj zaskrbljujoč ter za ekosistem potencialno najbolj nevaren dvig temperature vode, ki je logična posledica vsake termoelektrarne, ki za hlajenje potrebuje tekočino.
Poleg odpadnih voda bi plinska termoelektrarna Peruća - kot vsaka druga - za obratovanje in nemoteno delovanje morala uporabljati določene kemikalije. Slednje bi lahko znatno znižale ali v najslabšem primeru celo uničile kvaliteto pitne vode iz Cetine, ki je trenutno glavni vir vodovodov za večino osrednje Dalmacije in otokov, vključno s Splitom, Šibenikom, Trogirom in tako dalje, poudari Mislav Cvitković.
Posledice onesnaženja pa bi prebivalci čutili tudi v slabšem zraku, kar je posebej zaskrbljujoče v kontekstu eko kmetijstva in eko turizma, katerih razvoj bi gradnja termoelektrarne zatrla v kali.
Spoštovani gospod Plenković,
Študija vpliva na okolje ni znanstveno dokazala neškodljivosti elektrarne. Model mešanja vode je narobe vračunal osnovne parametre, model klimatskih vplivov je bil pripravljen s podatki z napačne merne postaje, točne kemijske specifikacije odpadnih voda ni, v specifikaciji izpušnih plinov so zanemarjeni tisti najbolj strupeni, strupi, s katerimi se bodo vzdrževali cevovodi, sploh niso omenjeni.
Študijo vpliva na okolje je pripravilo kar podjetje Elektroprojekt, ki je pripravilo tudi idejni projekt termoelektrarne, pri čemer gre po prepričanju Cvitkovića za konflikt interesov. Nekoliko ironično je, da so avtorji študije kot sodelavca v študiji lažno navedli tudi Inštitut Ruđer Bošković, kjer je zaposlen Mislav Cvitković iz iniciative Ne daj se, Cetino.
Spoštovani gospod Plenković,
Termoelektrarna je rop hrvaških državljanov, ker je sama po sebi nedonosna, njeno nedonosnost pa bi plačali hrvaški državljani. Takšne termoelektrarne se v zahodni Evropi zapirajo, ker cena električne energije stalno pada, cena plina pa raste.
No, po Zakonu o obnovljivih virih energije in učinkoviti kogeneraciji iz 2015 termoelektrarna Peruća pade v sistem tako imenovanih tržnih premij, ki so določene kot razlika med dogovorjeno odkupno ceno in tržno ceno energije, plačajo pa jih hrvaški državljani prek subvencij na položnicah. Glede na to, da na lokaciji elektrarne ni nikakršne potrebe po toploti, je nesmiselno graditi kogeneracijsko termoelektrarno, a je tu očitno načrtovana le z namenom, da bi postala upravičena do tržnih premij. In tako bi z našim denarjem postala umetno donosna.
Pred kratkim so nekateri lokalni prebivalci in lastniki zemljišč ob jezeru že dobili ponudbe za odkup zemlje, ki pa so se brale bolj kot grožnje. V pismih je bila ponujena cena za odkup, na koncu pa dodan pripis, da v jim v primeru odklonitve prodaje grozi razlastitev s strani države, ki naj bi za te potrebe elektrarno razglasila za strateško pomemben projekt.
Spoštovani gospod Plenković,
Termoelektrarna je kulturocid in memoricid, saj bo njena izgradnja povzročila nov eksodus lokalnega prebivalstva. Prvi se je zgodil leta 1958, ko so bile poplavljene hiše in polja, drugi se je zgodil v času vojne na Hrvaškem, v času katere je bil tudi jez, sicer neuspešno, miniran. Zgodovina in kultura krajev je popolnoma vezana na reko Cetino, z njenim uničenjem pa bo nastopilo tudi uničenje spomina in zgodovine.
Iniciativi Javno je dobro in Ne daj se, Cetino, ki sta vodilni v boju proti gradnji termoelektrarne na Perući, na lokalni ravni uživata podporo vseh strank razen vladajoče HDZ. V saboru pa so jim podporo izrazili zaenkrat le v strankah Živi zid in MOST, najglasneje pa poslanec Miro Bulj.
Spoštovani gospod Plenković,
Zaradi vsega navedenega od vlade Republike Hrvaške zahtevamo:
Prvič, da v ustavo zapiše vodo kot osnovno človekovo pravico. Drugič, da takoj ustavi gradnjo termoelektrarne Peruća. Tretjič, da spremeni Zakon o obnovljivih virih in ukine tržne premije. Četrtič, da spremeni Zakon o zaščiti okolja, tako da mora o vseh načrtih v vezi s pitno vodo odločati parlament, študije o okoljskih vplivih pa mora opraviti neodvisna javna institucija. Petič, da razglasi porečja Cetine, Krke, Zrmanje, Gacke in Neretve za nacionalno ekološko dobro in jih s tem zaščiti pred podobnimi projekti v prihodnosti.
Vlada se zaenkrat na navedbe in zahteve ni zares odzvala. Izjema je bil buren odziv ministrice za gospodarstvo in podpredsednice vlade Martine Dalić, ki je v Saboru poslanca stranke MOST Mira Bulja napadla, češ, da ima dovolj laži o Perući.
Dodaj komentar
Komentiraj