Dolgotrajna politična kriza v Makedoniji se v zadnjih mesecih silovito stopnjuje in razkriva globoko dvojno polarizacijo makedonske družbe, ki je razklana tako na politični kot etnični osnovi. Vlada premiera Nikole Gruevskega se maje zaradi detonacij tako imenovanih medijskih bomb, ki jih vse od februarja periodično objavlja vodja opozicijske Socialdemokratske zveze, Zoran Zaev. Gre za niz objav nezakonito pridobljenih prisluhov, ki vsebujejo telefonske pogovore najvišjih vladnih predstavnikov. Ti prisluhi razkrivajo vsesplošno razširjenost korupcije v državnem vrhu, dogovarjanja o imenovanjih oblasti lojalnih sodnikov, tožilcev in novinarjev ter med drugim obsežen dolgoletni program prisluškovanja 26.000 državljanom, vključujoč opozicijske voditelje, novinarje, tuje diplomate, verske voditelje in druge.

Medijske bombe so medtem terjale prve vladne žrtve. Včeraj so odstopili direktor varnostne službe Sašo Mijalkov, ministrica za notranje zadeve Gordana Jankulovska in minister za promet Mile Janakievski, poleg premiera Gruevskega glavni akterji v prisluhih, ki so razkrili njihova številna nezakonita ravnanja.

Že pred tem pa je medijske detonacije zamenjalo rožljanje orožja in detonacije pravih bomb. Kot smo že poročali, je konec aprila skupina okoli 40-ih oboroženih mož prečkala kosovsko-makedonsko mejo in začasno zasedla obmejno policijsko postajo. Dogodku so se opozicija in redki neodvisni makedonski mediji posmehovali z interpretacijami o nežnih vladnih teroristih, ki se pojavijo ravno ko jih Gruevski najbolj potrebuje, da bi pozornost preusmeril od prisluškovalne afere. Po nedavnih spopadih v Kumonovu, ki so terjali življenja 8-ih policistov in 14-ih teroristov, so ti glasovi potihnili. Komentira hrvaški strokovnjak za geopolitiko Vlatko Cvrtila:

Izjava.

Spopadi, ki so pretekli konec tedna zajeli naselje Divo nad Kumanovom, so zaskrbljeno spremljale države v regiji. Srbija je na svoji južni meji znatno okrepila varnostne organe. Kakšne so možnosti za razširitev konflikta onkraj meja Makedonije ob morebitni zaostritvi razmer?

Izjava.

Nikola Gruevski je s svojo konservativno stranko VMRO-DPMNE na oblasti vse od leta 2006. Gre za ambicioznega političnega povzpetnika, ki je zgolj z 29-imi leti zasedel položaj finančnega ministra v letu 1999 in se izkazal s privatizacijo večjih državnih podjetij. Leta 2002 VMRO izgubi volitve, nakar sledi boj za vodstvo v stranki, v katerem prevlada Gruevski z močno proevropsko kampanjo. Stranko popelje k zmagi na volitvah leta 2006 in na vseh naslednjih, kljub številnim obtožbam o volilnih prevarah.

Gruevski vlada čedalje bolj avtoritarno in krepi nadzor nad mediji in sodstvom, medtem pa se je gospodarski položaj države kljub ali mogoče prav zaradi neoliberalnih reform vztrajno slabšal. Nezaposlenost dosega okoli 30 odstotkov, podoben je delež prebivalstva, ki živi v revščini, pod pragom absolutne revščine pa živi okoli 20 odstotkov ljudi. No, neoliberalne reforme vendarle niso bile slabe za vse. Najbogatejša petina državljanov namreč razpolaga z dobrimi 40-imi odstotki bogastva v državi, spodnja petina le z okoli 5-imi.

Razlogov za izbruh ljudskega nezadovoljstva je očitno dovolj, kar so izkoristili opozicijski socialni demokrati, ki niso priznali volilnega poraza aprila lanskega leta in od takrat bojkotirajo delo parlamenta. Tako se je opozicija odrekla sredstvom politične borbe in se obrnila k raznim oblikam državljanskih protestov. Tovrstno opozicijsko taktiko in njene morebitne nevarnosti komentira Cvrtila:

Izjava.

Del odgovornosti za položaj, v katerem se je znašla Makedonija, vsekakor nosi tudi mednarodna skupnost. Evropska unija, ki sedaj z mediacijo skuša gasiti makedonski požar, je prispevala k nastali situaciji, saj zaradi grške blokade ne prične s pogajanji o pristopu. Iz istega razloga Makedonija ni prijela vabila za vstop v NATO pakt leta 2008. Naj spomnimo: Grčija je v sporu z Makedonijo zaradi njenega uradnega imena. Makedonija se namreč imenuje tudi pokrajina na severu Grčije in to ime Grki smatrajo za svojo zgodovinsko dediščino. Zato Makedonija v mednarodnih odnosih že četrt stoletja uporablja “začasno” ime Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija. Komentira makedonska politologinja Biljana Vankovska:

Izjava.

Že tako zaostrena politična situacija je s spopadi v Kumanovu dobila še varnostno dimenzijo. Za večino albanskih napadalcev se je izkazalo, da prihajajo iz sosednjih držav, zlasti s Kosova, kar je ponovno odprlo vprašanje medetničnih odnosov med Makedonci in albansko manjšino ter vzbudilo spomin na konflikt iz leta 2001. Vankovska:

Izjava.

Osemmesečni upor albanskih separatistov leta 2001 na severovzhodu države, ki je grozil, da bo prerastel v državljansko vojno, se je razrešil s podpisom Ohridskega sporazuma, ki predvideva pozitivno diskriminacijo albanske manjšine, večjo vključenost le-te v državne institucije in uporabo albanščine ob bok makedonščini kot uradni jezik. Ohridski sporazum velja za uspešen, vendarle Biljana Vankovska v njem vidi seme nadaljnjih problemov makedonske družbe. V smislu, da vzpostavlja sistem binacionalne države, ki onemogoča razvoj državljanskih institucij. V tej luči Vankovska tudi ocenjuje Zaevov izbor objavljenih prisluhov, ki do sedaj niso zadevali Gruevskevega koalicijskega partnerja, albanske Demokratične unije za integracijo Alija Ahmeta:

Izjava.

Vrnimo se k Zaevovim medijskim bombam. Vprašanje, ki ostaja brez odgovora, je, od kod je dobil obveščevalni material, ki je razkril skorumpirano in nezakonito delovanje vlade? Odgovarja Cvrtila:

Izjava.

Zaenkrat je težko oceniti, v kolikšni meri so tuje sile vpletene v destabilizacijo Makedonije, vendar pa lahko zatrdimo, da se je nekdanji ljubljenec Zahoda Gruevski v zadnjem obdobju začel obračati proti Moskvi. Makedonija je 7. aprila s Turčijo, Grčijo, Srbijo in Madžarsko v Budimpešti podpisala deklaracijo o energetskem sodelovanju, ki praktično odpira vrata vzpostavitvi tako imenovanega turškega toka. Gre za novi načrtovani projekt, ki bi nadomestil propadli južni tok. Na drugi strani pa Wasington Makedonijo in druge države regije večkrat omenja v luči geopolitičnega spora z Rusijo. Vankovska:

Izjava.