Osem dni pred konstitutivno sejo kosovskega parlamenta, ki jo je tamkajšnji predsednik Hashim Thaci razpisal za tretji avgust, pozornost usmerjamo na severno Kosovo oziroma severno Kosovo in Metohijo, kot ga imenujejo tamkajšnji Srbi.

Teden v Srbiji se je začel z avtorskim tekstom predsednika Srbije, Aleksandra Vučića, naslovljenim “Zakaj potrebujemo notranji dialog o Kosovu?” v ponedeljkovi izdaji dnevnika Blic. Sledi prevod prvih treh odlomkov teksta.

Zakaj sem prosil Srbe in ostale državljane Srbije za pogovor o Kosovu in Metohiji? Zakaj ga smatram za odločujočega za prihodnost naše države in naroda? Zakaj to temo sploh odpiramo, če smo se že naučili, da smo tiho in smo proti, proti vsemu, saj bi kakršnakoli rešitev problema pomenila razbijanje kosovskega vrča na glavi vsakega politika, ki bi si ga drznil poiskati, dokler bi se, z druge strani, vsi pretvarjali, da so ljudje, ki vedo o Kosovu mnogo več kot dejansko vedo, ter da so imeli veliko boljših rešitev, a jih za njih ni nihče vprašal.

Zato je pomembno, pomembnejše kot kdajkoli prej, da sami sebe pogledamo v ogledalo, pogumno, jasno vidimo vse odrgnine, rane in pomanjkanja na lastnem obrazu, ampak tudi poskusimo pozdraviti tisto, kar je možno, v obupu ne odstopajoč od sebe zaradi problemov, s katerimi se soočamo.

Čas je, da kot narod nehamo kot noj zabijati glavo v pesek, da poskusimo biti realni, da ne dopustimo sebi, da izgubimo ali nekomu predamo tisto, kar imamo, a tudi naj ne čakamo, da nam bo v roke prišlo tisto, kar smo že zdavnaj zgubili.

Še isti dan je Vučić nastopil tudi v dvournem intervjuju na televiziji Pink, kjer je ponovil sporočila iz citiranega besedila in jih še nekoliko dopolnil.

Izjava

Eraldin Fazliu s prištinskega portala Kosovo 2.0 poda svoje videnje zadnjih Vučićevih medijskih nastopov.

Izjava

Dialog, o katerem govori Fazliu, je tako imenovani bruseljski dialog. Gre za dialog o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino, ki se je začel leta 2013 pod pokroviteljstvom Evropske unije. Pogovore sta do pred kratkim vodila kosovski premier Isa Mustafa in njegov srbski kolega Vučić, zaradi novih okoliščin pa bodo ti pogovori očitno po novem potekali na predsedniški ravni.

Razlog za to na kosovski strani je dejstvo, da Kosovo več kot mesec in pol po parlamentarnih volitvah še vedno nima nove vlade, v Srbiji pa je Vučić z zmago na predsedniških volitvah v teoriji izgubil nekaj pooblastil, a v praksi le še dodatno konsolidiral svojo moč.

Izjava

Bruseljski sporazum iz leta 2013 v šestnajstih točkah določa normalizacijo odnosov med Kosovom in Srbijo. Prvih šest točk je namenjenih ustanovitvi skupnosti srbskih občin, kjer te predstavljajo večino prebivalstva, ostale točke pa se ukvarjajo z vprašanji vzpostavitve kosovske policije in sodstva, energetike in telekomunikacij. Štirinajsta točka še dodaja, da se državi ne bosta blokirali v procesu približevanja EU.

V dialog niso neposredno vključeni Srbi na Kosovu, ki štejejo približno 150 tisoč prebivalcev na 1,9-milijonskem Kosovu. Ti še vedno čakajo na implementacijo dogovora in vzpostavitev skupnosti srbskih občin.

Izjava

Srbi na Kosovu imajo po ustavi zagotovljenih deset mandatov v parlamentu in eno ministrstvo v vladi. Mandate je leta 2014, potem ko je Srbija uradno pozvala lokalne Srbe k udeležbi na volitvah, v celoti pobrala tudi edina srbska lista, imenovana preprosto Srbska lista. Letos je po nekaterih internih sporih in odcepih dobila enega manj. Maja Fićović, direktorica Radia Kosovska Mitrovica.

Izjava

Večina sporov, sproženih znotraj Srbske liste, je bila razrešena, srbske stranke, ki so nastopile samostojno, pa so bile pri tem v primerjavi z listo neuspešne.

Na kosovskih volitvah enajstega junija je zmago s slavila tako imenovana PAN koalicija med Demokratsko stranko, krajše PDK, Zavezništvom za prihodnost, krajše AAK, in stranko Nisma, ki je osvojila 39 mandatov. Koalicija številnih veteranov nekdanje Osvobodilne vojske Kosova je na združeni listi resda pobrala največ glasov, a je s 32 mandati največ sedežev na posamezno stranko prejela leva nacionalistična stranka Vetevendosje. Ker je za večino v 120-članskem kosovskem parlamentu treba zbrati 61 sedežev, bo PAN koalicija morala v vlado zvabiti tudi devet poslancev Srbske liste.

Izjava

Omenjena demarkacija meje s Črno goro in skupnostjo srbskih občin, kot rečeno, ne uživa široke podpore javnosti, kar je pripeljalo tudi do večjih uličnih protestov, ki so oslabili bivšo vlado.

Fazliu opozarja, da bi bila nova koalicija PAN-a in Srbske liste ravno tako šibka.

Izjava

Srbska lista ne skriva dejstva, da deluje izključno po navodilih Beograda, vse politične odločitve sprejema po posvetovanju z Beogradom in tudi letos ni nič drugače.

Pred volitvami je Aleksandar Vučić podprl izključno Srbsko listo, ki jo je označil kot edini garant za nadaljnji obstoj Srbov na Kosovu. Kot že omenjeno, se je podpora odrazila v devetih od desetih možnih mandatov, kolikor jih je osvojila lista, preostalega je dobila Srbska liberalna stranka, ki priznava kosovsko neodvisnost.

Izjava

Bruseljski dialog je zavit v tančico skrivnosti, a vendarle se zdi, da se z njegovim napredovanjem stališča obeh strani spreminjajo oziroma mehčajo. S tem se nujno ne strinja Fićović.

Izjava

Fazliuju je sprememba stališč ali pa vsaj retorike Aleksandra Vučića očitna. Pri tem poudarja, da kosovski Srbi nimajo veliko izbire pri tem, če ga bodo podprli ali ne.

Izjava

Nekonsistentnost retorike omogoča Vučiću zadovoljevanje domače javnosti in Zahodnih zaveznikov, ki ga kljub vsemu vidijo kot faktor stabilnosti.

Izjava

EU in ZDA sta stalno pripravljeni spregledati avtoritarna nagnjenja v zameno za zunanjepolitične cilje in tudi pri Vučiću ni nič drugače. Balkan ekspres zaključi Fazliu.

Izjava