Partijski vojaki
Črna gora je 5. junija letos postala 29. članica severnoatlantskega zavezništva NATO. Glasovanja o vstopu se v črnogorskem parlamentu dva meseca prej ni udeležila večina opozicije, ki še vedno bojkotira seje parlamenta zaradi domnevne volilne goljufije na splošnih volitvah dobro leto nazaj. Nova članica pa seveda potrebuje tudi nov zakon o vojski, ki bo zakonsko ureditev poenotil z ostalimi članicami. Parlament Črne gore je tako konec julija sprejel prenovljeni zakon o vojski, ki pa je hitro naletel na kritike opozicije, sindikata vojakov in nevladnih opazovalcev, ki vlado obtožujejo, da je priložnost prenove zakona izkoristila za lastne politične cilje.
Ozračje ob sprejetju zakona in njegova določila povzame upokojeni general JLA in analitik Blagoje Grahovac, ki meni, da novi zakon neposredno krši ustavo Črne gore.
Minister za obrambo Predrag Bošković zavrača tovrstne navedbe. Po njegovi interpretaciji zakona mu ta omogoča le nadzor nad vojsko v času naravnih nesreč. Nasprotniki zakona pravijo, da to ni res in da si je ministrstvo za obrambo prisvojilo pristojnosti upravljanja z vojsko, ki so prej bile pod okriljem Sveta za obrambo in varnost, sestavljenega iz predsednikov vlade, parlamenta in republike.
Minister Bošković je v nedavnem intervjuju na državni Radioteleviziji Črne gore zatrdil, da gre pri novem zakonu le za usklajevanje z ureditvami ostalih držav članic Nata. Tako zakon uvaja možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka, v oboroženih silah bodo po novem lahko služili tudi ljudje istospolne usmerjenosti in tako naprej.
Aktualni predsednik iz vladajoče Demokratske partije socialista, krajše DPS, je Filip Vujanović. To funkcijo zaseda od leta 2008, ponovno izvoljen pa je bil s komaj 51 odstotki glasov pet let pozneje. Naslednjih predsedniških volitev leta 2018 se tako ne bo smel udeležiti.
Blagoje Grahovac opozarja na pretirano moč, ki jo ima pri novi ureditvi minister pri odpuščanju vojaških kadrov. Aktualni minister po njegovem mnenju to moč zlorablja.
Ostro proti zakonu so nastopili tudi v Sindikatu vojske Črne gore. Nenazadnje je predsednika sindikata, Nenada Čobeljića, kot tudi še približno 90 častnikov, ministrstvo dalo na seznam za predčasni odpust iz vojske. Razlog za to je, po besedah ministra Boškovića, da so nevredni uniforme in bodo odpuščeni zaradi neprofesionalnega obnašanja, pa tudi zaradi pomlajanja vojske.
Grahovac trdi, da gre pri teh potezah le za politično obračunavanje z vojsko in preoblikovanje te v partijsko vojsko. Vladajoča stranka naj bi s tem namenom v vojski ustanovila tudi paralelni sindikat.
Upokojeni general JLA Grahovac trdi, da vladajoči DPS, ki s Črno goro neprekinjeno upravlja od leta 1991, vodi politiko namernega zmanjševanja deleža Srbov v vojski. Vidi jih, tako Grahovac, kot potencialno nelojalne oziroma jih, zaradi njihove verske in nacionalne pripadnosti, obravnava kot nasprotnike vladajoči stranki in podpornike opozicije. Največja opozicijska stranka, srbski Demokratski front, nasprotuje članstvu v zvezi NATO.
V prvem delu oddaje je današnji sogovornik, analitik in nekdanji general Jugoslovanske ljudske armade Blagoje Grahovac izrazil neodobravanje nad močjo, ki ga zakon daje ministrstvu za obrambo pri uporabi oziroma zlorabi vojske. Po njegovem mnenju je to še bolj problematično zaradi določila o uporabi orožja s strani vojske, ki naj bi omogočalo uporabo vojske v politične namene.
Minister za obrambo Predrag Bošković je zavrnil kakršnokoli možnost, da bo vojska pod njegovim poveljstvom uporabljena na ulicah.
Na to grožnjo so glasno opozarjali predvsem v opozicijskem Demokratskem frontu, ki je v preteklih letih organiziral številne protivladne in proti-NATO proteste. Eden od vodij te stranke, Nebojša Medijević, je zakon označil za korak v procesu “Erdoganizacije” Črne gore. V kontekstu uličnih protestov pa je opozoril na dejstvo, da je bila vojska vsaj že enkrat dana v stanje višje pripravljenosti, v času demonstracij opozicije. Blagoje Grahovac.
Po besedah Grahovaca vlada nima zaupanja v policijo in Agencijo za nacionalno varnost, zato poskuša vojsko spremeniti v vladno varnostno službo.
Proces konsolidacije moči in enačenja interesov države z interesi vladajoče stranke se je še pospešil po lanskoletnih parlamentarnih volitvah, ko so varnostni organi preprečili domnevni, a še vedno nedokazani poskus državnega udara opozicije. Kot pojasnjuje in s tem današnji Balkan ekspres zaključi Grahovac, ta zgodba le še dodatno služi interesom vladajočih, ki so nedavno prav tako močno podprli idejo članstva v Natu pod pretvezo, da jih ogroža ruski faktor.
Dodaj komentar
Komentiraj