Pošast centralizacije
Žvižgi in vzkliki, ki ste jih slišali, so bili namenjeni Zorani Mihajlović, srbski ministrici za gradbeništvo, promet in infrastrukturo, ob včerajšnjem obisku Niša. Prebivalci tretjega največjega mesta v Srbiji, za Beogradom in Novim Sadom, so na ta način izrazili neodobravanje nad odločitvijo mestnega sveta o prenosu niškega letališča “Konstantin Veliki” z občine na državo.
Mestni svet pod vodstvom župana Darka Bulatovića iz vladajoče Srbske napredne stranke je odločitev minuli petek sprejel soglasno, od takrat pa potekajo vsakodnevni protesti meščanov na osrednjem niškem trgu. Čez vikend se je zbralo okoli dva tisoč ljudi dnevno, organizatorji pa največje demonstracije napovedujejo za deseti april, ko bo o usodi letališča odločala mestna skupščina.
Milan Zirojević, novinar Južnih vesti, za začetek pojasni, zakaj je vprašanje lastništva letališča pognalo ljudi na ulice.
Lokalna in državna oblast se nista uspešno uskladili v pojasnjevanju odločitve o prenosu drugega največjega srbskega letališča. Župan Bulatović je sprva govoril o izpolnjevanju zavez, ki naj bi jih dala že prejšnja oblast, iz vlade pa so pojasnjevali, da je razlog preprosto nezmožnost Niša, da sam financira nadaljnji razvoj letališča. Predsednik in absolutni vladar Srbije, Aleksandar Vučić.
V nasprotovanju odločitvi mestnega sveta se je konsolidirala tudi celotna lokalna politična opozicija. Skeptiki na trgih in poslanskih sedežih kot razlog za zadnje poteze navajajo le dva tedna nazaj podpisan koncesijski dogovor, ki francoskemu podjetju Vinci Airports daje petindvajsetletno koncesijo nad beograjskim letališčem “Nikola Tesla”. S tem se strinja tudi eden ključnih organizatorjev protestov, Miloš Bošković.
Koncesijski dogovor je, kot je to že praksa v Srbiji, kakopak tajen.
Aleksandar Vučić je vendarle priznal, da očitno obstaja dogovor o nekakšni zaščiti, ki bi jo srbska vlada garantirala v primeru, da bi niško letališče prevzelo prevelik tržni delež od beograjskega koncesionarja. Če je verjeti Vučiću, pa se s tem ne bo treba ukvarjati še vsaj dvanajst let.
Boškovića argumenti oblasti ne prepričajo. Ministrica Mihajlović sicer vztraja, da bo tudi koncesijski dogovor ob pravem času postal javen, a že prej našteti primeri pričajo drugače.
Novinar Južnih vesti Zirojević je prav tako skeptičen do načrtov države. Po njegovem mnenju bi ta lahko brez težav vlagala v letališče v občinski lasti.
Razlog hitre rasti niškega letališča, ki je dolgo veljalo za nepomembno regionalno postajališče, je v nizkih taksah. Te so Niš naredile za mnogo bolj privlačno opcijo za nizkocenovnike kot na primer Beograd ali pa Sofijo.
.
Marsikateri Nišan besede predsednika Aleksandra Vučića jemlje z rezervo. Centralizacija Srbije je nekakšna rdeča nit, ki vodi skozi vse debate okoli statusa letališča. Ta proces v številkah predstavi Danijel Dašić iz nevladne Nacionalne koalicije za decentralizacijo, krajše NKD.
Dašić pojasnjuje, da ima na papirju Srbija vse inštrumente za enakomeren razvoj, a jih ne uporablja. Proces “beogradizacije”, kot ga nazivajo v NKD, le-ti vidijo kot političen proces. Dašić identificira tri ključne zakonske spremembe od razpada Socialistične federativne republike Jugoslavije dalje, ki so ključni za proces, ki še traja. Pod vsako se je podpisala ena od post-SFRJ srbskih oblasti, in sicer Miloševićeva, nato Demokratska stranka in sedanja Vučićeva SNS. Prva od treh sprememb se je zgodila leta 1997.
Odvzeta lastnina je bila sčasoma in s pomočjo sodišč vrnjena občinam oziroma so bili vzpostavljeni pogoji za vrnitev le-te.
Rastislav Dinić iz tako imenovanega Združenega gibanja svobodnih stanovalcev, s srbsko kratico UPSS, problematizira tudi sistem na lokalnih volitvah, kjer ni neposrednih županskih volitev.
Na primeru Niša posledice tovrstne ureditve pojasni Dašić.
Dodatno je lokalne oblasti oslabila sprememba zakona iz leta 2016, s katero so občine postale še toliko bolj odvisne od centralnih oblasti. Kot opozarja Dašić, so občine močno odvisne od rednih in izrednih nakazil, ki jih določa vlada, kriteriji pa so vse manj jasni.
Proces centralizacije, ki po besedah sogovorcev traja od devetdesetih dalje, je bil pod različnimi oblastmi drugače argumentiran. Rastislav Dinić.
Aleksandar Vučić je po mnenju Danijela Dašića centralizacijo nadgradil do te mere, da sedaj ne odloča o vseh zadevah Beograd, pač pa kar Aleksandar Vučić sam. Nenazadnje velja večkrat ponoviti, da opravlja trenutno le funkcijo predsednika države, dejanska predsednica vlade Ana Brnabić pa ne skriva, da sama ne obvladuje moči, ki bi ji s to funkcijo pripadla.
Miloš Bošković ni optimističen glede končnega izida protestov. Srbska napredna stranka vendarle obvladuje večino v skupščini mesta, in če ne bo spremembe mnenja na vrhu republike, jo lahko težko pričakujemo na lokalni ravni.
Dinić bolj kot v aktualne proteste polaga upe v lokalne volitve čez dve leti, kjer bi Nišani kaznovali vladajočo stranko, ki so ji par let nazaj podelili le nekaj manj kot pol vseh mandatov. Tudi ministrica Zorana Mihajlović je ob včerajšnjem obisku Niša zavrnila kakršnokoli možnost referenduma o statusu letališča, občanom pa sporočila, da se lahko opredelijo na volitvah.
Dodaj komentar
Komentiraj