Rio Tinto II: narod vrača udarec
Vsesrbski protesti proti izkopavanju litija v dolini Jadar na zahodu države, ki ga vodi zloglasno podjetje Rio Tinto, dosegajo svoj prvi vrhunec. Več kot 40 naseljem v Srbiji, od vasic z nekaj tisoč prebivalci do Novega Sada in Niša, se bo danes pridružil Beograd. V srbskem glavnem mestu bo namreč potekal največji protest od začetka vladavine predsednika države Aleksandra Vučića in njegove Srbske napredne stranke, krajše SNS. Na protestu bo tako pričakovati največjo množico ljudi na srbskih ulicah od protestov petega oktobra in padca predsednika Slobodana Miloševića.
Tokratni protesti, ki so prerasli v širše gibanje proti izkoriščanju srbske zemlje in britansko-avstralskem podjetju Rio Tinto, se razlikujejo od vseh prejšnjih, organiziranih v času Vučićeve vladavine. Razlikujejo se tudi od prvih protestov proti izkopavanju litija v dolini Jadar, ki so potekali konec leta 2021 in takrat, sicer le začasno, uspešno ustavili projekt. Za razliko od protestov pred tremi leti teh ne organizirajo liberalne opozicijske stranke ali uveljavljena ekološka gibanja, prav tako protesti niso centralizirani in rezervirani zgolj za pripadnike srednjega razreda v večjih urbanih središčih. Nič več ni samo shodov v Beogradu, eventualno Novem Sadu, kjer se ljudje le sprehodijo po največjih srbskih ulicah. Upor proti razprodaji srbske zemlje tujim podjetjem in trajnemu onesnaževanju, ki ga prinaša rudarstvo, se čuti v vseh slojih srbske družbe. Lokalno prebivalstvo poleg nasprotovanja Riu Tintu protestira tudi zaradi geoloških raziskav in začetnih izkopavanj v lastem okolišu, torej ne le v dolini Jadar. Protesti prav tako nimajo izrazite politične struje ali enovite ideološke baze, razredni položaj protestnikov pa je raznolik. Kljub svojim razlikam in delitvam pa ima ljudstvo na ulicah fundamentalno in jasno sporočilo:
Novi val protestov proti Riu Tintu je zanetila odločitev srbskega ustavnega sodišča v sredini julija, ki je razsodilo, da je uredba vlade, ki je januarja leta 2022 projekt Jadar prekinila, neustavna. Vlada je zaradi masovnih demonstracij in blokad prometnic, bolj pa zaradi takrat približujočih se predsedniških volitev, sodelovanje z Riom Tintom ustavila. A takratna odločitev oblasti je bila zavajajoča, saj so že od samega začetka s projektom nameravali nadaljevati in s tem prelisičiti narod, meni Ivan Stanojević, docent na beograjski Fakulteti za politične vede.
Po mnenju Save Manojlovića, predstavnika ekološkega gibanja Kreni Promeni, oblast s projektom Jadar in s sodelovanjem z Riom Tintom krši srbsko ustavo. Kot primer izpostavi peticijo o trajni prepovedi izkopavanja litija, o kateri vlada kljub zadostnem številu podpisov in pretečenem zakonskem roku še ni odločala.
Teden dni po obuditvi projekta Jadar sta se na uradnem obisku v Beogradu mudila nemški kancler Olaf Scholz ter podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič. Med obiskom sta z Vučićem podpisala nezavezujoč memorandum o strateškem partnerstvu o trajnostnih surovinah, podpisu sporazuma pa so prisostvovali tudi predstavniki nemških tehnoloških in avtomobilskih podjetij. Kljub temu da je prihod evropske smetane pospremil špalir mercedesovih električnih avtomobilov pred Palačo Srbije v Novem Beogradu, je bil cilj njunega obiska jasen: srbski litij. Kot razloži Stanojević, je podpis memoranduma le poglobil prevladujoče mnenje v Srbiji, da zahodne sile Vučića držijo na oblasti zaradi izpolnjevanja lastnih ciljev.
Zahod v zameno za izpolnitev svojih ciljev tolerira avtokratske voditelje držav periferije, kar pa se na Balkanu zgodovinsko ni izkazalo za najboljšo rešitev, nadaljuje Manojlović.
Srbska ekonomija je od padca Slobodana Miloševića v celoti doživela neoliberalni zasuk, zato Vučićevo snubenje Ria Tinta in odpiranje ekonomije tujemu kapitalu ne čudi, analizira Bojan Vranić, politolog z beograjske Fakultete za politične vede.
Neoliberalna ekonomska politika vladajoče klike Srbijo spreminja v rudarsko kolonijo Evrope. Temu pritrjuje tudi Stanojević. Tuja rudarska podjetja v Srbiji praktično sama odločajo o tem, koliko izkopane rude bodo prijavili in koliko davka bodo plačali, oblast pa te podatke prikriva, doda sogovorec.
Leta 2015 je srbska vlada s spremembo zakona o rudarstvu prenesla pristojnost za izdajanje dovoljenj za geološke raziskave in izkoriščanje zemlje z lokalnih oblasti na vlado. Prav tako so oblasti znižale rudno rento, torej davek na dobiček, ki ga morajo rudarska podjetja plačati državi v zameno za ekspropriacijo pravic izkopavanja. S tem v mislih je rudnik litija in projekt Jadar ne samo ekološko, temveč tudi ekonomsko neopravičljiv, analizira Stanojević.
Ekonomski aspekt projekta je Srbom manj pomemben od ekološkega. Predsednik Vučić sicer zatrjuje, da rudnik litija ne bo negativno vplival na okolje ter da se bodo izkopavanja v dolini Jadar začela šele, ko bodo izpolnjeni najstrožji ekološki standardi. A tudi če je to res, bo odpiranje rudnika ogrozilo dostop do pitne vode ter močno onesnažilo zrak in rodovitno zemljo zahodnega dela Srbije, kjer deluje velik del prehrambene industrije, ki hrani velik del države. Več pojasni Snežana Šerbula, vodja Katedre za zaščito okolja Tehniške fakultete v Boru.
Vroče lítijsko poletje v Srbiji je simbolno otvoril protest 28. junija v Loznici, največjem mestu v neposredni bližini doline Jadar. Na protestnem shodu se je zbralo okoli pet tisoč ljudi, oblasti pa so takrat opozorili, naj nikar ne obudijo ideje o rudniku litija. Prav tako so vladajočim naprednjakom dali štiridesetdnevni rok, v katerem morajo uzakoniti prepoved geoloških raziskav ter izkopavanja litija in bora na nivoju celotne države. Rok se izteče 10. avgusta, zato je primerno, da je največji protest v Beogradu organiziran prav danes, ugotavlja Zlatko Kokanović, podpredsednik lokalne ekološke iniciative Ne damo Jadar.
Vučić je obnovitev projekta Jadar poskušal obnoviti v političnem zatišju, sredi poletja in neposredno po lokalnih volitvah. Temu v prid sodi tudi dejstvo, da je javnost za obisk kanclerja Scholza izvedela le tri dni pred njegovim prihodom v Beograd. A to ni ustavilo protestnikov, ravno nasprotno. Kot razloži Stanojević, so to največji protesti v Srbiji za časa Vučićeve vladavine.
Razlog za visoko udeležbo na protestih, predvsem v manjših krajih, leži v razredni sestavi protestnikov, saj so se srednjemu razredu na protestih pridružili tudi pripadniki delavskega razreda, ocenjuje Mihajlo Nikolić, član Partije radikalne Levice. Razredna sestava protestnikov je tudi glavna razlika med trenutnimi protesti in vsemi prejšnjimi večjimi protesti proti Vučiću in SNS-u, pojasnjuje sogovorec.
Protestov se udeležujejo tudi podporniki in pripadniki SNS-a, saj so dojeli, da neizogibno onesnaženje okolja, ki ga prinaša izkopavanje litija, enako vpliva na vse, ne glede na strankarsko izkaznico, meni Stanojević.
Bolj skeptičen o sestavi protestov in njeni raznolikosti je Bojan Vranić, saj jo je po njegovem težko oceniti brez raziskav javnega mnenja in empiričnih dokazov.
Protesti se od prejšnjih razlikujejo tudi po tem, da jih ne organizira liberalna proevropska opozicija, pojasnjuje Nikolić. Razlog za to je po njegovem mnenju tudi protievropski sentiment, ki se kaže tudi v nasprotovanju obisku Scholza.
Reakcija Vučića in naprednjakov na izbruh protestov je potekala po preverjenem receptu. Provladni mediji proteste ignorirajo ali pa protestnike omalovažujejo, žalijo in jih obtožujejo sodelovanja z zahodnimi obveščevalnimi službami. V tem času Vučić med protestnike pošilja zamaskirane huligane, ki bi proteste lahko destabilizirali. Vučić pa najverjetneje nad protestniki ne bo izvajal večje represije in nasilja, saj se je od svojega političnega idola Slobodana Miloševića naučil, da bi to kvečjemu sprožilo večji upor, meni Nikolić.
Stanojević ni tako prepričan, da na protestih do večjega nasilja ne bo prišlo, posebej, če ti prerastejo v vsesplošno vstajo, saj noben avtoritaren režim z oblasti še ni odšel mirno.
Vučić pa kot običajno igra dvojno igro in istočasno vsaj navidezno spušča žogo ter predlaga tako referendum o izkopavanju litija kot referendum o lastnem odpoklicu, ki po srbski ustavi sicer sploh ni možen. A sladke besede predsednika, tako kot grožnje nasilja, protestov ne bodo ustavile, odločno zatrdi Kokanović, saj bi tudi v primeru razpisanega referenduma ponovno prišlo do kraje izida, podobno kot pri prejšnjih volitvah.
Najavljeni referendum o odpoklicu predsednika po mnenju Stanojevića kaže na to, da Vučić od projekta Jadar ne bo odstopil, dokler bo na oblasti.
Nikolić po drugi strani meni, da ukinitev ali vsaj začasna ustavitev projekta Jadar ne pomeni nujno Vučićevega padca z oblasti, saj protesti za predsednika predstavljajo največjo grožnjo do sedaj.
V vsakem primeru pa se je Vučić znašel v “šah-mat” poziciji, saj vse težje hkrati izpolnjuje zahteve zahodnjakov in ohranja podporo pri lastnem volilnem telesu, ki je nastrojeno proti imperialistični zvezi Nato in Evropski uniji, komentira Nikolić.
Namesto zaključka in odkrivanja litija ali tople vode, tokrat, sploh v duhu današnjega protesta v Beogradu, kratko in jedrnato, še enkrat:
Dodaj komentar
Komentiraj