V tokratnem Balkan Ekspressu se bomo spustili v nedavne dogodke v Albaniji. Kot smo že poročali v včerajšnjem OFFu, sta Albanija in Grčija sprožili postopek za formalno končanje vojne med državama. O zadevi sta v ponedeljek na državniškem obisku v Atenah spregovorila albanski zunanji minister Dimitrij Bušati in njegov grški kolega Nikos Kotzias. Uradno sta sicer državi v vojni po grškem zakonu iz leta 1940, ko so italijanske vojaške sile preko Albanije napadle Grčijo. Sedaj je naloga grškega parlamenta, da izniči veljavo starega zakona, vendar je vredno opomniti, da je dejanje sprave zgolj formalne narave.

Državnika namreč nista podala nobenih konkretnih dogovorov glede spoštovanja pravic manjšin v obeh državah. Takšen je primer albanske manjšine Čamiti s severa Grčije, katere pripadnike so grške oblasti izgnale po drugi svetovni vojni. Podobne nacionalistične težnje urejajo razmere tudi na drugi strani meje. Zadnji sporen dogodek se je zgodil, ko je albanska oblast lani avgusta porušila zaščitno streho nad ruševinami cerkve grških ortodoksnih kristjanov v vasi Dhermi. Albanska policija pa je za razlog rušitve navedla nezakonito gradnjo.

Nadaljujemo pa s tamkajšnjo lastnino religijskih skupnosti. Albanske agencije, ki se bavijo z legalizacijo in kompenzacijo lastnine, bojo ustvarile skupno enoto, ki naj bi po obljubah rešila nepremičninske težave duhovnih skupnosti. Leta 1967 je takratni voditelj Albanije Enver Hodža zakonsko prepovedal religijo, s tem pa je lastnina katoliške, pravoslavne in v največjem številu muslimanske skupnosti postala družbena lastnina. Po padcu režima so albanske oblasti pričele kompenzirati dotične skupnosti, vendar jih veliko število še vedno leži v predalih za te namene pristojne agencije, med katerimi pa prednjači lastnina muslimanske verske skupnosti. Po padcu režima je bila sicer na delu nasprotna tendenca, v zadnjih dveh desetletjih je namreč naraščalo število mošej in cerkva, zgrajenih na javni ali zasebni posesti brez gradbenega dovoljenja.

Odločitve oblasti o gradbenih posegih pa močno pestijo tudi glavno albansko mesto Tirano, kjer se odvija zgodba, ki spominja na proteste v parku Gezi v Turčiji. Mestne oblasti so se odločile, da bodo pozidale največji park v mestu, ki je marsikomu predstavljal edini oddih v povsem zabetoniranem mestu. Pomanjkanje urbanističnih načrtov in korupcija, povezana z nepremičninami, sta kriva, da je bilo v zadnjih dvajsetih letih v Tirani pozidanih enajst mestnih parkov.

A skrb za okolje in čist zrak nista bila edina razloga za proteste. Mestne oblasti so namreč park ogradile z gradbenimi ograjami, za katerimi naj bi po njihovem zraslo otroško igrišče, a so se te navedbe izkazale za zavajajoče. Poleg igrišča bi v parku zrasle še restavracije in hoteli, s katerimi naj bi leta 2015 izvoljeni iz vrst vladajoče Socialistične stranke, župan Erion Veliaj, vrnil usluge donatorjem njegove politične kampanje. Govorimo s profesorjem Redijem Muçijem in Kalotijem Leklom iz gibanja Organizata politike.