Umor Oliverja Ivanovića
Minuli teden je Kosovsko Mitrovico in širše področje bivše Jugoslavije presenetila vest o atentatu na Oliverja Ivanovića. Voditelja civilne iniciative kosovskih Srbov “Svoboda, demokracija, pravičnost” je neznani storilec s streli pokosil na poti v prostore stranke, v lokalni bolnišnici pa je nekaj ur zatem umrl. Napadalci so pobegnili z avtomobilom, ki so ga kasneje našli zažganega v bližini kraja atentata.
Po atentatu so se hitro pojavile različne interpretacije dogodka in predvsem ugibanja, kdo stoji za umorom Ivanovića. Kot pojasnjuje novinar srbskega tednika Vreme in dolgoletni spremljevalec dogajanja na Kosovu Dejan Anastasijević, je Ivanović opozarjal na politično-kriminalno elito, ki upravlja s srbskim severom Kosova, s tem pa dregnil v občutljivo temo in si nakopal številne sovražnike.
Oliverja Ivanovića so nasprotniki poskušali utišati že julija lani, ko je najavil kandidaturo za župana Kosovske Mitrovice. Takrat so mu zažgali avtomobil, in čeprav je v svojih besedah jasno nakazal, kdo stoji za dejanjem, policija ni ukrepala. O zažigu avtomobila in grožnjah je pokojni Ivanović novembra lani govoril v intervjuju za televizijo N1. Prisluhnili bomo delu pogovora.
Ob osebnih grožnjah in napadih je bil Ivanović skupaj s civilno iniciativo, ki jo je vodil, deležen tudi političnega onemogočanja. Na severu Kosova dominantna Srbska lista si je na lanskih lokalnih volitvah ponovno prevlado zagotovila predvsem s politiko zastraševanja, z neenakopravno politično tekmo in podporo Beograda. Razmere, ki so spremljale izbiranje novih lokalnih predstavnikov, je pokojni Oliver Ivanović orisal v omenjenem intervjuju za televizijo N1.
Srbska lista v Kosovski Mitrovici in drugih mestih s srbsko večino na severu Kosova svojo oblast kot rečeno vzdržuje z opiranjem na kriminalne kroge. Na to je Ivanović opozoril tudi v intervjuju za Vreme, ko je med drugim dejal: “Neverjeten občutek strahu, ogroženosti vlada med ljudmi. Med kakšnimi stotimi, s katerimi sem govoril v prvih tednih na svobodi, ni bilo niti enega, ki v prvih nekaj stavkih ne bi izpostavil vprašanja varnosti. Da se razumemo - ljudi ni strah Albancev, ampak Srbov, lokalnih nasilnežev in kriminalcev, ki se vozijo v džipih brez registrskih tablic. Droga se prodaja na vsakem vogalu, starši zaradi tega trepetajo. Vse to je bilo prisotno že prej, a ne v takšni meri in ti ljudje si niso toliko dovolili. Policija vse to gleda, a ker ne reagira, se prebivalci ne počutijo varno.” Nadaljuje Dejan Anastasijević.
Oliver Ivanović, ki se je v večjem delu poklicne poti ukvarjal s položajem Srbov na Kosovu - bodisi v lokalnih organih bodisi kot član beograjske vlade - se je januarja 2014 znašel v priporu v Kosovski Mitrovici. Tožilstvo misije Evropske unije na Kosovu (Eulex), ki naj bi pomagala pri vzpostavitvi tamkajšnjih pravosodnih organov, ga je obtožilo vojnih zločinov. V dveh primerih naj bi leta 1999 in 2000 kot član srbskih paravojaških formacij sodeloval pri mučenju in ubijanju albanskih civilistov v Mitrovici. Obtožba Ivanovića, ki ga prej nihče ni povezoval z vojnimi zločini, je izzvala ogromno presenečenja, tudi med najbolj radikalnimi pripadniki albanske skupnosti. Sodišče ga je leta 2016 najprej obsodilo na 9 let zapora, na drugi stopnji pa je bil kasneje oproščen. Junija lani, potem ko je oprostilna sodba postala pravnomočna, je bil Oliver Ivanović po več kot treh letih izpuščen na prostost. Po mnenju Anastasijevića, ki je sojenje podrobno spremljal, je ves proces deloval montirano, Ivanović pa je bil po njegovem žrtev Eulexovih kupčij z lokalnimi veljaki na Kosovu.
V kratkem političnem delovanju po prihodu iz pripora se je Ivanović na čelu iniciative Srbija, demokracija, pravda "Svoboda, demokracija, pravičnost" zavzemal za dialog s Prištino. Čeprav je odločno nasprotoval priznanju Kosova, pa je kot eden redkih vplivnih srbskih politikov, ki je tekoče govoril albansko, ves čas vzdrževal stike z njegovimi zmernimi političnimi predstavniki. Ob tem pa je, tudi v intervjuju za televizijo na N1, svaril pred hitenjem in napačnimi odločitvami, ki bi jih lahko to prineslo.
Oliver Ivanović je večkrat poudaril, da se mu zdi najprimernejši način reševanja kosovskega vprašanja ciprski, pri čemer je bolj kot končno rešitev situacije v tej razdeljeni otoški državi izpostavljal sam pogajalski okvir. Za razliko od Srbske liste je nasprotoval tudi podpori aktualni kosovski vladajoči garnituri s predsednikom Hašimom Tačijem in premierom Ramušem Haradinajem na čelu. Navkljub različnim pogledom pa politične razlike po mnenju novinarja Dejana Anastasijevića niso bile tiste, ki so bile za Ivanovića usodne.
Tako pa ne misli uradni Beograd. Srbske oblasti so takoj po atentatu prekinile srečanje v sklopu bruseljskega dialoga s Prištino, ki je potekalo isti dan, sklicana je bila nujna seja Sveta za nacionalno varnost. Sledila je tiskovna konferenca predsednika Srbije Aleksandra Vučića, ta pa je na njej atentat označil za teroristično dejanje. O možnem ozadju uboja Ivanovića seveda ni govoril konkretno, zato pa ni bil nič manj poveden z nekoliko bolj pesniškim izrazjem. Z metaforo, kot je “albanski škorenj, ki želi do Niša”, konec citata, in retoričnimi odgovori tipa “Vsi vemo, komu takšno dejanje odgovarja,” je denimo Vučić precej nazorno nakazal, v kateri smeri je po njegovem treba iskati krivca.
Precej časa za precej žolčen odziv si je predsednik Vučić na tiskovni konferenci neposredno po atentatu na Ivanovića vzel za kritike, ki so dejanje tako ali drugače povezovali z beograjskimi oblastmi.
S prijavo ali brez, morilec Oliverja Ivanovića bo, kot je še obljubil Vučić, tako ali drugače pripeljan pred roko pravice. Če svojega dela ne bodo opravili pristojni pravosodni organi na Kosovu, bodo za to poskrbeli srbski.
Stvari pa niso tako enostavne. Srbija nima policijskih in sodnih pristojnosti na Kosovu, zato so vehementne obljube Vučića, ki sicer rad javno grozi kriminalcem, da jih bo doletela pravična kazen, nerealne, saj nanje nima pretiranega vpliva. Kar pa po mnenju Anastasijevića v resnici odgovarja tako Beogradu in Prištini, ki nimata pravega interesa, da se umor Ivanovića razjasni.
S smrtjo Oliverja Ivanovića je srbska opozicija na severu Kosova izgubila svojega najvidnejšega predstavnika. Kaj to pomeni za Srbe na Kosovu in za srbsko-kosovske odnose, je za zdaj težko predvideti, že tako prisotno negotovost med prebivalstvom pa je zdaj poglobil še strah pred nadaljnjim političnim obračunavanjem. Novinar tednika Vreme Dejan Anastasijević, s katerim zaključujemo tokratni Balkan Ekspres.
Dodaj komentar
Komentiraj