V današnjem Balkan ekspresu se še enkrat zazremo v Bosno in Hercegovino, tudi širom Balkana, kjer so že - tudi v podporo protestnikom v BiH - organizirali protestne shode v Beogradu, Zagrebu, Mariboru in Ljubljani. Protestira pa se ne le na Balkanu in ne le v podporo "prebujeni" Bosni. Včeraj se je protestiralo tudi v Skopju. Nekaj sto nekdanjim delavcem državnih podjetij, ki so šla v stečaj med tranzicijo z bivšega v prostotržni sistem, je prekipelo, ko so izvedeli, da nihče iz vlade z njimi ne želi govoriti. V Podgorici so minulo soboto nezadovoljni državljani Črne Gore protestirali proti skorumpirani oblasti, za katere pravijo, da so bili deloma inspirirani s strani dogajanja v Bosni, a se je "buntilo" že pred tem, v preteklih letih celo proti organiziranemu kriminalu. Takisto se medtem še vedno upira in protestira v številnih drugih državah tako znotraj Evropske unije na primer v Španiji in Grčiji, kakor tudi izven njenih meja kot sta Turčija in Ukrajina. Povsod pa je slišati iste zahteve in zaznati iste probleme. 

Prejšnji teden se je, kot veste, ekipa Radia Študent odpravila v Tuzlo - novo "glavno" mesto BiH, srce dogajanja, od koder se širom Bosne širijo vse nove napredne spremembe in zahteve.  

Zato v Tuzli tudi začnemo. Pavlina Vujović, diplomirana pravnica in magistrica iz književnosti je ena od redkih predstavnic mlajše generacije, ki ji je uspelo najti službo. Tuzla je zgodovinsko gledano rudarsko in industrijsko, še vedno pa gre za študentsko in multietnično mesto. Pravi, da se v Tuzli in BiH dogaja čudež in da ni nikakršno presenečenje, da se je vse začelo ravno v Tuzli.

Nadaljujemo z Dušico Ikić iz Balkanske mreže za raziskovalno novinarstvo Balkan – BIRN. Z njo spregovorimo o Tuzli, o "korupcijskem eldoradu", ki naj bi bil razpasen med politiki in o propadlih nekdanjih industrijskih gigantih. Na pogorišču tuzelske industrije dandanes "uspeva" le še trgovina in še ta počasi stagnira, ker ni kupne moči prebivalstva, obratujejo le še gostinski lokali in tudi ti se počasi zapirajo. Odpirajo pa se stavnice in zlatarne.  

Z aktivistko Danijelo Tamše spregovorimo o izkušnjah in spominih na Gibanja 15. oktober (15o) in o plenumih oziroma skupščinah, ki so se odvijale pred ljubljansko Borzo (Boj Za) od oktobra 2012. Kakšne so podobnosti in razlike, kakšne zahteve se oblikujejo na plenumih v Tuzli danes in kakšne so bile njihove zahteve oziroma zasledovani cilji. Na prvo skupščino je takrat prišlo okoli 200 aktivnih državljanov, in v tej številčni zasedbi so vztrajali le tri dni. V nadaljnjih 14ih dneh je sodelovalo do 50 aktivistov, na koncu so ostali le še najbolj predani in vztrajni ter nekaj brezdomcev, ki so tisto zimo tam našli zatočišče pred rezkim mrazom.

Nadaljujemo v Črni Gori, kjer so bili minulo soboto prav tako protesti proti skorumpirani oblasti. Mirnih protestov se je udeležil tudi naš sogovornik Marko Milačić, študent prava in novinar več tamkajšnjih časnikov, ki je bil aretiran in priprt za 48 ur - postopek zoper njega je še v teku. Marko Milačić priznava, da je bil protest deloma inspriran s strani dogajanja v BiH, a poudari, da so v Črni Gori v preteklih letih organizirali številne proteste, med njimi celo proti organiziranemu kriminalu. V Črni Gori pa je to svet, ki nemalokrat zaide tudi v politične vode oziroma je meja med mafijo in politiko zelo tanka. Tokrat so odšli na ulice zaradi neznosnega socialnega položaja družbe, korupcije in ignorance oblasti. Tako kot drugod po svetu, kjer se ljudje zavzemajo za boljše družbeno stanje, se tudi v Črni Gori oblasti poslužujejo znanih metod diskvalifikacije protestov oziroma kriminalizacije protestnikov. Marko nam je razložil kako izgleda učinkovitost črnogorske policije in tožilstva v praksi. Seveda govorimo o preganjanju svobodno-mislečih in ne o učinkovitem preganjanju organiziranega kriminala.   

Po besedah našega sogovornika so tudi v Črni Gori - kot drugod - vse protestnike zaradi manjše skupine izgrednikov "priročno" označili za huligane oziroma "bando ili poslednje bitange", kar v prevodu pomeni "zadnje pankrte“. Vrnemo se spet v Tuzlo. Tudi tam je tuzelska kantonska oblast za požig obtožila "huligane". Praktično vsi s katerimi smo govorili v Tuzli – razen policistov - so nam povedali, da so navijači nogometnega kluba Sloboda Fukare (to lahko brez dvoma potrdimo tudi mi), predstavljali in še vedno predstavljajo varnostni faktor. Med protesti namreč varujejo protestnike pred policijo in domnevnimi plačanimi provokatorji, za katere pa vemo, da so prisotni na vsakem, vsaj za medije pomembnem protestu. Dušico Ikić smo vprašali, kdo so navijaška skupina nogometnega kluba Sloboda – Fukare?

Nekaj podobnega - ko govorimo o diskvalifikaciji protestov in kriminalizaciji protestnikov - se je dogajalo tudi med povsem legitimnimi vseslovenskimi ljudskimi vstajami, ki so se začele decembra 2012, ko je takratna vladajoča desna politična elita legitimno vstajo nezadovoljnih poskušala diskvalificirati češ, da gre za instrumentalizirane proteste s strani večnega zarotnika Milana Kučana, ali pa da gre za "čisti levi fašizem“. Na trgu Republike pred parlamentom in na Kongresnem trgu v Ljubljani so bili "zombiji“ in ne nezadovoljni ljudje, čeprav si med vso množico lahko opazil svoje sosede z malimi otroci, upokojence, študente in aktiviste. Se pa je na eni izmed vstaj pojavila tudi organizirana skupina zamaskiranih skrajnih desničarjev, ki je tisti večer začela z nasiljem. Preiskava še ni doživela epiloga in ga verjetno nikoli ne bo.