Če se izjemno poslabša varnostna situacija

Aktualno-politična novica
8. 3. 2021 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10.00

Aktualna vlada si je za eno izmed svojih glavnih poslanstev med epidemijo zagotovo zadala, da izpopolni, razširi in nadgradi Slovensko vojsko. V skladu s tem je Ministrstvo za obrambo v petek v medresorsko usklajevanje poslalo novelo zakona o vojaški dolžnosti, s katero želi povečati interes za prostovoljno služenje vojaškega roka. Osnovni namen prostovoljnega služenja glede na obrazložitev v predlogu je  zagotovitev izvrševanja pravice vseh državljanov, da se usposobijo za obrambo domovine. Spletna stran vojske o prostovoljnem služenju pravi takole: "Gre za trimesečni program, s katerim lahko preizkusiš vojaško življenje in svoje lastne psihofizične sposobnosti. Ta enkratna izkušnja ti bo olajšala odločitev o zaposlitvi v Slovenski vojski ali vključitvi v pogodbeno rezervo Slovenske vojske." 

Po letu 2013 se je interes za tovrstno vojaško služenje med mladimi bistveno zmanjšal -  ministrstvo ugotavlja, da je glavni vzrok za takšen trend zmanjševanje finančnih sredstev za Slovensko vojsko. Osnovni namen sprememb na tem področju je torej, da se prostovoljno služenje vojaškega roka v prihodnje omogoči čim širšemu krogu zainteresiranih državljanom in s tem vzpostavi širša baza državljanov z osnovnim vojaškim znanjem, ki bi se lahko vključili v stalno sestavo Slovenske vojske. Tako bi pripomogli k rešitvi problema kadrovskega primanjkljaja.

Z namenom, da se baza z osnovnim vojaškim znanjem še dodatno okrepi, novela zakona predvideva dvig starostne meje za sodelovanje v rezervni sestavi v okviru vojaške dolžnosti. Za moške se bo meja dvignila s 50 na 55 let, za ženske s 40 na 55 let. Poleg tega se uvaja enotna vstopna točka, torej enotno urjenje, za vse strukture slovenske vojske. To bo omogočilo poenostavljene prehode med različnimi vojaškimi službami. 

Predlagatelju se poleg vsega zdi nujno tudi, da predvidi rešitve, ki bi ob morebitnem izjemnem poslabšanju varnostne situacije v Sloveniji omogočile ponovno uvedbo posamezne ali vseh sestavin vojaške dolžnosti tudi v miru. Tako se spreminja člen 62.e, ki v trenutno veljavnem zakonu govori o vzpostavitvi možnega obveznega služenja v rezervni sestavi in drugih manj skrajnih oblikah vojaške dolžnosti, če na primer pride do neposredne vojne nevarnosti. V noveli zakona je za ta člen predvideno dodatno besedilo. Dodaja se, da lahko do uvedbe vojaške dolžnosti pride v miru, in sicer ob izrednem poslabšanju varnostnega okolja. To pa zato, da se zagotovi zadostno število usposobljenih vojaških obveznikov. Vsekakor bi se s tako določbo polje, v katerem bi državni zbor odločal o uvedbi vojaške dolžnosti, razširilo, iz predloga pa je težko razumljivo, kaj točno je s takim besedilom mišljeno. 

 

Ob 8.00

V Švici je bila na referendumu s približno 51-odstotno podporo potrjena prepoved uporabe pokrival, ki zakrivajo celoten obraz, v javnosti. Referendum je bil uspešen v večini švicarskih kantonov - v dveh od 26-ih je tovrstna prepoved že veljala. Novi ustavni člen se ne bo izrecno nanašal na nošenje muslimanskih burk in nikabov, vendar se je kampanja dotikala izključno islamske problematike. Glavna zagovornica prepovedi je bila desna Švicarska ljudska stranka z islamofobnimi slogani, medtem ko sta parlament in vlada prepovedi nasprotovala. Potrditev na referendumu pomeni, da bo zakrit obraz v javnosti dovoljen samo med verskim obredjem, zaradi varnosti in v času maškarad. Muslimanska skupnost v Švici je po objavi rezultatov napovedala, da bodo prepoved pravno izpodbijali, zavezali pa so se tudi, da bodo finančno pomagali ženskam, ki bodo kaznovane zaradi nošenja prepovedanih pokrival.  

Odkar je Joe Biden dobil predsedniško mesto, je podpisal vrsto izvršnih ukazov; tokrat je v “boju” proti republikanskim kolegom svojo administracijo s podpisom bolj ali manj simbolno zavezal k ureditvi volilne zakonodaje, ki bi olajšala udeležbo na volitvah. Odredil je vsem zveznim agencijam, da najdejo načine, kako bi izboljšali volilne postopke, predvsem z ozirom na invalide in zapornike, med katerimi so nekateri začasno ali za zmeraj izgubili volilno pravico, drugim pa je voljenje v zaporu izredno oteženo. 

Medtem ko Biden podpisuje, ameriški senat, v katerem imajo večino demokrati, glasuje proti predlogu o zvišanju minimalne plače na zvezni ravni, za katerega je bilo načrtovano, da bo del stimulacijskega zakona za okrevanje po epidemiji. Glasovanje o predlogu je potekalo v petek, po tem ko je pravna služba v senatu podala mnenje, da se o zvišanju minimalne plače ne bi smelo odločati v okviru stimulacijskega zakona. Proti višji minimalni plači, ki bi v petih letih postopoma dosegla približno dvanajst evrov, je poleg republikancev glasovalo sedem demokratov in s tem izredno otežilo sprejetje med državljani popularnega ukrepa v prihodnje. Zaenkrat minimalna plača na zvezni ravni ostaja v bližini šestih evrov na uro. 

V slovensko javnost so končno pricurljale spodbudne informacije: ministrstvo za šolstvo sporoča, da se je delež otrok, ki hodijo v šolo peš ali s skirojem, lani povečal! Kljub temu da so otroci šolo zaradi epidemije obiskovali kratek čas, je aktivnost Gremo peš s kokoško Rozi pripomogla k temu, da se je povečal delež anketirancev, ki so v šolo prihajali peš, s skirojem, rolerji, kotalkami ali rolko. Bravo kokoška Rozi!

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.