SEDMA

Po tem, ko smo poročali, da je na pomoč obleganemu Kobaneju že prišlo nekaj več kot sto iraških pešmerg, ki sicer še čakajo na turški strani meje, se je Kurdom v omenjenem sirskem mestu pridružilo okoli 50 sirskih upornikov. Ti pripadajo največji opozicijski skupini, Svobodni sirski vojski, ki se že od začetka vstaje v tej državi bori proti režimu Bašarja al-Asada. Arabski borci, ki se tudi sicer v Siriji pogosto spopadajo z borci Islamske države, so prišli oboroženi zgolj z lahkim orožjem, vendar pa pridejo vse okrepitve še kako prav, še posebej v pričakovanju pošiljke težkega orožja, ki bo preko Turčije prispelo iz iraškega Kurdistana.

Zadnja, torej triindvajseta izdaja Slovarja španskega jezika, za katerega skrbi Španska kraljeva akademija, je sprožila kar nekaj ogorčenja med španskimi romskimi skupinami. Slovar, ki je bil v pripravi kar trinajst let, namreč pod geslom “gitano” oziroma cigan za sinonim navaja besedo “trapacero”, ki pomeni “neiskrenež” ali “goljufivec”. Pomisleki so jasni, saj naj bi tak zapis reproduciral stereotipe, česar bi se pri tako eminentni instituciji morali zavedati. Vendar pa se odgovorni zagovarjajo, da njihova naloga ni politična korektnost, pač pa odsevanje resnične uporabe jezika.

Nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža so izpustili iz zapora na Dobu, saj je bila sodba razveljavljena. Vrhovno sodišče je namreč ugodilo njegovi zahtevi po varstvu zakonitosti. Sodni senat je Kordeža zaradi zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin septembra 2012 obsodil na skupaj pet let zapora in denarno kazen, ki znaša 39.504 evre. Lani so mu nato na predlog tožilstva kazen zvišali na skoraj šest let in pol.

OSMA

Odbor avstralskega parlamenta, oblikovan z namenom, da analizira možnosti referenduma o Aboriginih, poziva avstralske politike k večji resnosti. Pravijo, da bi moral biti debati o referendumu, njegovi točni vsebini ter času izvedbe namenjen vsaj en dan v obeh domovih parlamenta. Vprašanje, o katerem bodo imeli možnost odločati volivci, se bo nanašalo na prepoznanje Aboriginov v ustavi. Dodatek k ustavi sam po sebi med poslanci sicer ni vprašljiv, bolj problematično je oblikovanje besedila, o katerem bi se glasovalo na referendumu, in vključitev dodatnih členov.

Eden izmed predlogov parlamentarnega odbora vključuje referendumsko odločanje o členu, ki bi v celoti prepovedoval rasizem. Čeprav se tovrstna odločitev v primeru odločanja o avstralskih domorodcih, ki se vsakodnevno soočajo z diskriminacijo, zdi logična, pa so se že pojavili pomisleki, da bi tovrsten dodatek referendum le zapletel in tako povečal možnost zavrnitve s strani volivcev.

Naslednji problem, s katerim so se soočili oziroma so si ga ustvarili avstralski poslanci, je odločitev o primernem času razpisa referenduma. Medtem ko je odbor v prejšnjem poročilu priporočil izvedbo pred ali v času volitev na zvezni ravni leta 2016, so v tokratnem poročilu kot bolj primerno predstavili idejo izvedbe po letu 2016. S tem se strinja tudi premier Tony Abbott, ki želi referendum izpeljati leta 2017, ko bo minilo tudi 50 let od referenduma, s katerim so Avstralci izglasovali, da se Aborigine vključi v prebivalstvo Avstralije - šele od takrat se jih tako na primer upošteva ob popisu prebivalstva.

Eden izmed predlogov, ki jim odbor ni izrazil podpore, je vključitev vprašanja o spremembi dela ustave, ki opredeljuje uradni jezik Avstralije, katerega bi še vedno predstavljala angleščina, a bi bila dodana opomba o pomenu jezikov Aboriginov. Ta možnost je tako izključena iz tokratnega referenduma, morda jim uspe ob naslednjem čez kakih 50 let. Malo bolj pozitiven trend glede ohranitve jezikov pa se je pojavil v svetu mobilnih aplikacij. Aboriginske skupnosti v zvezni državi Severni teritorij so začele uporabljati aplikacijo, ki omogoča zbiranje informacij o ogroženih jezikih in tako njihovo ohranitev za prihodnje generacije. Aplikacija je najbolj pomembna zato, ker pri dokumentiranju ni nujna prisotnost akademskih raziskovalcev, temveč so lahko pri ohranjanju znanja o 120 aboriginskih jezikih dejavne skupnosti same.