Turška vojska in njene zavezniške milice so pričele s kopensko ofenzivo na regijo Afrin v severozahodni Siriji, ki jo obvladujejo kurdske Ljudske obrambne enote. Turško topništvo je območje začelo obstreljevati konec prejšnjega tedna, in sicer po tem ko so Združene države Amerike napovedale okrepljeno pomoč kurdskim milicam na vzhodu Sirije. Milice naj bi med drugim branile sirsko-iraško mejo, Turčija pa organizirane kurdske enote dojema kot grožnjo svoji varnosti. Ljudske obrambne enote so kopenske napade proturških sil na Afrin potrdile, a trdijo, da so jih uspešno odbile. 

Na ulicah romunskih mest se je zbralo več deset tisoč protestnikov. Razlog za proteste so poskusi vodstva vladajoče Socialdemokratske stranke, da bi omililo protikorupcijsko zakonodajo. Med drugim predlagajo dekriminalizacijo odtujitve manjših zneskov iz državnega proračuna ter reformo imenovanja protikorupcijskih tožilcev. Proti tem poskusom Romuni demonstrirajo že od januarja lani. Tokratnim protestom je dodaten zagon dal odstop premiera Mihaia Tudoseja, ki je sledil sporu s predsednikom stranke Liviuem Dragneo. Slednji vleče niti znotraj stranke, a zaradi obsodbe v primeru volilne goljufije ne more zasesti premierske funkcije[M1] . Lani je zaradi spora z Dragneo odstopil tudi Tudosejev predhodnik Sorin Grindeanu.

Protesti se nadaljujejo tudi v Hondurasu, kjer podporniki poraženca novembrskih predsedniških volitev Salvadorja Nasralle trdijo, da so volitve ukradene. Štetje glasov se je namreč ustavilo po tem ko je povedel Nasralla, po treh tednih pa je volilna komisija za zmagovalca razglasila dosedanjega predsednika Juana Orlanda Hernandeza. Nasralla je zaveznik nekdanjega predsednika Manuela Zelaye, ki ga je leta 2009 v vojaškem udaru s podporo Združenih držav Amerike odstavila vojska. V protestih, ki se vrstijo od novembra dalje, so varnostne sile ubile nekaj deset protestnikov. Za prihodnji teden, ko bo potekala prisega novega-starega predsednika, opozicija napoveduje stavke in cestne blokade.