ob 8.05

… striženje francoske socialne države …

… ameriški solarni zasuk …

… ekvadorska kolektivna obnova …

V Franciji se nadaljujejo delavski protesti zaradi napovedane reforme trga dela. Protesti, v katerih je prišlo do spopadov s policijo, so se odvili v vzhodnem mestu Nantes. Nestrinjanje so na cesti izražali tudi Parižani, vendar mirneje. Srčika spora so obljubljene reforme trga dela, ki bodo opustile 35-urni delavnik, olajšale odpuščanje in znižale bonus za nadure.

San Francisco je postalo prvo ameriško mesto, ki za novograjene stavbe zahteva, da je njihova streha vsaj delno pokrita s solarnimi celicami ali kolektorji za ogrevanje vode. Kalifornija je sicer že prej imela zakonodajo, pod katero so morale biti strehe novogradenj pripravljene za izkoriščanje solarne energije - natančneje, vsaj 15 odstotkov strehe ni smelo biti v senci. Novi zakon le nadgrajuje starega - dotičnih 15 odstotkov mora po novem neposredno koristiti moč sonca.

Ekvadorski predsednik Rafael Correa je orisal skupinski načrt za obnovo države po nedeljskem potresu, ki je povzročil vsaj tri milijarde dolarjev škode. Za obdobje enega leta bodo dvignili ekvadorsko ustreznico DDV-ja z 12 na 14 odstotkov. Ljudje s premoženjem, večjim od milijona ameriških zelencev, bodo morali plačati enkratni znesek v višini 0,9 % lastnega premoženja. Taisto bodo ljudje, ki zaslužijo več kot 1.000 dolarjev na mesec, primorani plačati zaslužek enega delovnega dne v skupinsko blagajno - zgornja meja pa je plačilo petih dni za ljudi, ki mesečno prejmejo več kot 5.000 dolarjev.

 ob 10.05

Volkswagnova afera z goljufanjem na testih emisij vsaj v ZDA počasi dobiva epilog. Po poročanju tiskovne agencije Reuters naj bi multinacionalka v ZDA pristala na odkup okrog pol miljona spornih dizelskih avtomobilov, nekatere pa naj bi zgolj nadgradila. Če bo Volkswagen lahko odkupljena vozila znova prodal v državah z ohlapnejšo okoljsko zakonodajo, še ni znano.

Evropski preiskovalci nadaljujejo s preiskovanjem računalnikov, zaseženih pri Volkswagnu. Izsledki so za zdaj pokazali, da so sporno programsko opremo razvili v Audiju leta 1999, potem ko Volkswagnu ni uspelo dovolj znižati emisij.

Ostajamo pri jeklenih konjičkih, spodnji dom nizozemskega parlamenta je potrdil zakon, ki z letom 2025 predvideva prepoved prodaje vozil na fosilna goriva. Zakon mora sedaj potrditi še senat, kar pa ni najbolj verjetno. Nizozemska ima trenutno največji delež avtomobilov brez emisij. Ta znaša skoraj 10 odstotkov.

Ameriško vrhovno sodišče je potrdilo odločitev zveznega v zadevi Googlovega masovnega skeniranja knjig. Korporacija lahko s skeniranjem knjig nadaljuje, saj gre za tako imenovano pravično uporabo. S tem se je zaključil skoraj dvanajst let dolg sodni proces, ki ga je sprožil ceh avtorjev in lastnikov avtorskih pravic.

Google pa je na udaru tudi v EU. Na Evropsko komisijo naj bi se pritožila še medijska hiša News Corp, s pritožbo, da Google skenira njihove novice in jih nato prikazuje svojim uporabnikom. Iz istega razloga se je na Evropsko komisijo pred letom dni pritožila agencija v lasti Ruperta Murdocha.

Evropska komisija, ki Google preiskuje zaradi prevladujočega položaja pri spletnem iskanju, pa je preiskavo že razširila na trg mobilne telefonije. Delež Androida obsega 80 odstotkov in komisarji bodo morali sedaj ugotavljati, ali to slučajno pomeni kršenje protimonopolne zakonodaje.