ob 8:05

Velika Britanija je na organizacijo Nacionalna akcija prilepila oznako teroristična in jo s tem prepovedala. Nacionalna akcija si je teroristično oznako pridobila zaradi javne podpore morilcu poslanke Jo Cox, ki je nasprotovala brexitu. Velika Britanija je tako dobila svojo prvo desničarsko teroristično organizacijo. K tej oznaki je pripomogla tudi retorika organizacije, ki spominja na nacionalsocialiste predvojne Nemčije.

Evropska unija in Kuba sta podpisali sporazum, ki naj bi normaliziral njune odnose. Kuba je bila do nedavnega edina latinskoameriška organizacija, ki z EU ni imela sklenjenega sporazuma o dialogu in sodelovanju. Od podpisa je EU odstopila leta 1996 zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic na Kubi. Poleg področja človekovih pravic se EU nadeja še pogovorov in sodelovanja na gospodarskem in migracijskem področju.

Kubansko državno podjetje ECTSA je z ameriško multinacionalko Google sklenilo pogodbo, ki bo Kubancem omogočala hitrejši dostop do Googlovih storitev, kot so iskalnik, gmail in youtube. Google bo na otoku postavil serverje, na katerih bo dostopna njihova vsebina. S tem bo močno pospešil hitrost dostopa do storitev na Kubi - do njih so do sedaj Kubanci dostopali prek Venezuele. Bo pa za prebivalce Kube še vedno ostal počasen ves ostali, “ne-googlov” del interneta. ZDA in Kube sicer ne povezuje noben internetni optični kabel. Prav tako pa naj bi na Kubi še vedno obstajala prepoved dostopa do spleta za gospodinjstva. Dostop do interneta je mogoč na javnih brezžičnih dostopnih točkah in je sorazmerno drag.

Kongres ZDA je potrdil zakon o boljših spletnih nakupih vstopnic, ki prepoveduje, da bi vstopnice prek spleta kupovali programi. V zadnjih nekaj letih naj bi ta praksa postajala vse pogostejša, vstopnice za koncerte, predstave in športne prireditve pa so se tako močno podražile, saj so bile dostopne šele iz druge roke. Ljudje po hitrosti spletnega nakupa nismo konkurenčni programom.

ob 10:05

Nemško podjetje Eyeo, ki stoji za projektom Adblock Plus, je na nemških sodiščih nanizalo že šesto zaporedno zmago proti spletnim založnikom. Sodniki niso razsodili v prid revije der Spiegel, ki je trdila, da mu Eyeo povzroča poslovno škodo. Der Spiegel je na sodišču trdil, da spletnim potrošnikom ponuja enotno ponudbo, ki zajema zastonj članek ob ogledu oglasa. Niti uporabniki niti Ablock po njihovem ne bi smela razdreti te enotne pogodbe. Poslovni model projekta Adblock Plus naj bi ogrožal njihov obstoj, zato so zahtevali povračilo nastale izgube ter dodatno kazen.

Sodniki so v razsodbi zapisali, da bi der Spiegel lahko sam odreagiral na uporabo storitev za blokiranje nezaželenih spletnih oglasov. Uporabnikom takih storitev bi lahko preprečil obisk strani ali pa oglase vgradil na spletno stran na tak način, da jih Adblock Plus ne bi prepoznal. A sodniki pri Adblock niso prepoznali namena po oškodovanju medijske hiše niti ni Adblock deloval selektivno.

Interes uporabnikov spleta po preprečevanju nezaželenega oglaševanja, nezaželene programske opreme in nadzora nad lastnimi podatki tudi po razsodbi ostaja legitimen. V Nemčiji je bilo sicer leta 2015 nameščenih slabih 10 milijonov instanc Adblock Plusa, kar znaša okrog 5 odstotkov računalnikov, ki se povezujejo na splet. Adblock Plus pa uporabnikom omogoča, da dovolijo prikazovanje tako imenovanih nevsiljivih oglasov. Za tako dovoljenje naj bi se odločilo kar tri četrtine uporabnikov. V podjetju Eyeo presodijo, kateri oglasi niso vsiljivi. Temu kriteriju ne ustrezajo niti gibajoče slike niti statične slike, ki so vpadljive.